Revija Joker - Diskovna revolucija

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Diskovna revolucija

Intel X25-M
Intelov izlet v svet flashnikov ni nobeno presenečenje. Procesorski velikan spada med večje proizvajalce flasha na svetu (med njimi je bil pred časom bil AMD, a je ta oddelek odprodal), dočim o njihovem znalstvu na področju mikrokontrolerjev ni treba razpravljati. Najpomembnejša sestavna dela za SSDje torej proizvajajo sami in logično je, da so se odločili ponuditi celovit izdelek. To namero so razglasili že pred časom, na pomladnem IDFu (Joker 177, id na stranki 4771) pa niso šparali s trditvami, da bodo njihovi pogoni naj naj naj - najhitrejši, najodpornejši, najcenejši. Pripravili so polno linijo izdelkov, od 1,8-inčnih malčkov prek rulji namenjenih X25-M s celicami MLC do ekstremnih modelov s SLCji. Ob tem nameravajo furati agresiven razvoj in naslednje leto preiti na drobnejšo tehnologijo proizvodnje, ki bo podvojila kapacitete.

Pripetilo se je, da se je prvi udejanil ravno 80-gigabajtni X25-M. Disk je zapakiran v prenosniško dveinpolpalčno ohišje in ima skupaj dvajset večnivojskih celic. Do sem nič posebnega, Intelove trditve o nadmoči pa se pričnejo udejanjati ob podrobnejšem ogledu krmilnega vezja. Kontroler je nekaj posebnega zato, ker sočasno naslavlja več celic, s čemer dosega netipično visoke prepustnosti. Intel navaja hitrost branja do 250 MB/s in pisanja 70 MB/s, kar je krepko nad sorodnimi večnivojskimi izdelki. Eden poskoč­nej­ših SSDjev s celicami MLC je Samsungov, ki bere pri stotih megabajtih ter piše z osemdesetimi. Razlika je očitna in izhaja iz dejstva, da Samsungov krmilnik naenkrat obdeluje le eno celico. Intelov čip nadalje podpira tehnologijo za zaznavanje in opozarjanje na napake SMART ter za flešnike popolnoma netipični NCQ - Native Command Queuing. Tega so si izmislili za optimiziranje bralno-pisalnih zahtev pri magnetnih diskih in njega prisotnost v X25-M je na prvi pogled malce čudna. Toda proizvajalec zagotavlja, da sistem pomaga pri skrivanju zakasnitev, ki izhajajo iz operacijskega sistema oziroma osrednjega procesorja. Ko obratuješ z dostopnim časom 85 mikrosekund, imajo te najbrž precej večjo vlogo kot sicer :).
Naslednji bonbonček X25-M je algoritem za zagotavljanje dolgoživosti, ki deluje v navezi s šestnajstimi megabajti medpomnilnika. O podrobnostih delovanja so Intelovci skrivnostni, trdijo pa, da reč deluje od­lič­no in jim zagotavlja veliko prednost pred tekmeci. X25-M naj bi zdržal pet let dnevnega bralno-pisalnega prometa okoli stotih gigabajtov, kar je mnogo več, kot ustvari povprečen uporabnik. Če obljube držijo, je zdaj seveda nemogoče presoditi, tako da bomo morali čakati, da čas pokaže svoje. Povprečni čas med napakami oziroma MTBF (Mean Time Between Failures), ki je uveljavljeno merilo zanesljivosti dis­kov, znaša 1,2 milijona ur, kar je v razredu strežniš­kih magnetnih diskov.

Diskovna revolucija objavljeno: Joker 183
oktober 2008


sorodni članki