Revija Joker - Diskovna revolucija

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Diskovna revolucija

Kaj jeSSD?


A kljub temu so njihove prednosti nespregledljive. Na prvem mestu je višja hitrost. Ker SSDji ne vsebujejo gibljivih delov, odpade prestavljanje bralne glave na želeno mesto nad ploščami trdega diska, kar botruje bliskovitim dostopnim časom. Bralna zamuda boljših flashnikov se meri v mikrosekundah, kar je približno tisočkrat manj kot pri magnetnih pogonih. Testirani Intelov pogon do podatkov dostopa v 85 mikrosekundah, medtem ko najbolj poskočni namizni disk, Wdjev velociraptor, za isto operacijo porabi 7,4 milisekunde oziroma 7400 mikrosekund. Iz zasnovnih razlik nadalje izhaja, da so SSDji neslišni. Za marsikoga je to nad­vse pomemb­no, kajti v svetu varčnih procesorjev, pasivno hlajenih grafičnih kartic in tihih napajalnikov se rado pripeti, da v sistemu najbolj razgraja rožljajoči trdi disk. Proizvajalci radi izpostavljajo še varčnost z energijo, čeravno to ni vedno res. SSDji so privzeto špa­rovni, toda namenski prenosni magnetniki za njimi ne zaostajajo in so v določenih primerih celo boljši.
Tu in tam je moč zaslediti pomisleke o življenjski dobi pogonov s celicami flash. Glede na sloves brezimnih palčnikov je to upravičeno, kajti dejstvo je, da celice zmorejo omejeno število pisalnih ciklov in da cenejše hitro podležejo. Proizvajalci SSDjev se proti temu borijo na različne načine, med drugim z algoritmi, ki podatke enakomerno razdeljujejo po celicah. Spodobni flashniki se zato hvalijo z življenjsko dobo nad pet let, kar zadostuje. Obenem pa SSDje uporab­ljajo v spočetka omenjenih zahtevnih branžah, kjer morajo zadostiti ostrim pogojem glede odpornosti in dolgoživosti. Problem torej ni v tehnologiji, marveč predvsem v cenenih kitajskih tovarnah, ki rade sekajo ovinke in varčujejo tam, kjer ne bi smele.

Diskovna revolucija objavljeno: Joker 183
oktober 2008


sorodni članki