Revija Joker - Pečenka blu-ray

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Pečenka blu-ray
...
LordFebo še četrtič pogleda trebušček Gerarda Butlerja v visoki jasnini, tokrat na računalniškem zaslonu.

300 je za večino kar najboljši film, izdan na blu-rayu, zato ni čudno, da je na vrhu prodajnih lestvic. Da se Sonyjev modr-žark sploh prijemlje, pa je v največji meri zaslužen playstation 3, ki ga nosi že privzeto. Dnevnesobnih komponent zaradi draginje ni prav dosti, še slabše je zaenkrat z računalniškimi pogoni, ki so takenako precenjeni. No, eden takih je naposled le prišel v Slovenijo in s tabo, blagorodni čitalec, bom rade volje delil svojo izkušnjo ter mnenje.


Boš povedal kaj o tehnologiji in zakulisju?
Ne. To smo ponavljajoče obdelali že prevečkrat, vsaj trikrat v zadnjem času. Vrzi uč na oznanilni članek v Jokerju 154 (številka 3679 na stranki), preizkus HD DVDja v Jokerju 164 (3690 na spletu) in prispevek o filmskem delu blu-raya v Jokerju 168 (3969). Barvice, laserje in nanometre in slično boš našel tam, tako kot vso odzadno politiko.


Kako se pa sploh reče blu-rayu na računalniku?
Reče se mu blu-ray na računalniku :). Blu-ray je drugače ime blagovne znamke, za katero stoji tehnologija. Strogo slovnično tvorimo besedne zveze z desnim neujemalnim prilastkom, torej govorimo o komponentah blu-ray, zapisovalnikih blu-ray, filmih blu-ray ... Oznaka tovarniško zapisanih plošč, ne glede na vsebino, je BD, kar pomeni blu-ray disc. Prazen, enkrat zapisljiv medij je BD-R (recordable), večkrat prepisljiva ploščica pa se kliče BD-RE (rewritable).


Se v štacunah že dobijo plošče na vretenu?
Nak, v času pisanja ni bilo pri nas mogoče kupiti niti posamičnih diskov, kamoli spindelnov. In cena bo morala orenk pasti, da jih bodo začeli masovno pakirati. Zaenkrat namreč košta enoslojni BD-R kar 17 evrov, dvoslojni še enkrat več. Dve tretjini evra po gigabajtu je precej švoh računica, zlasti ob dandanašnjih cenah diskov. Pravzaprav sploh ne vidim razloga, čemu bi kdorkoli kupoval tosorten pekač za gospodinjski kompjuter.


Ah, daj no, itak da je kul imeti plošče, na katere gre 25 giga!
Ja no, zaradi kulskosti same nemara res, drugače pa se mi ne zdi. Za arhiv je cena kot rečeno previsoka, poleg tega imamo slabe izkušnje z združljivostjo in vzdržljivostjo pionirskih primerkov prejšnjih tehnologij (CD-R, DVD-R, DVD-R DL). Z drugimi besedami: zna biti, da nek pogon čez tri leta ne bo gladko čital danes zapečenega BD-Rja. Gledanje filmov na računalniku je sicer priljubljeno početje, vendar je bedak tisti junak, ki bo zavoljo tega nabavil 600 evrov vreden sukalnik. Za ta denar dobiš vendarle playstation 3, pa še ostane ti za orenk nakup filmov.


A da toliko košta? Kateri pa?
Mi smo od Avtere na preizkus dobili Optiarcov pekač BD-M100A, vendar ima podobno cenovno postavko vsa generacija. Obstajajo pa tudi enote, konkretno Pioneerjev BDC-2202, ki za polovico manj denarja BDje le čitajo. A tudi za 400 EUR je tacenejši PS3 boljša izbira. No, cena bo na tem področju v nekaj mesecih gotovo občutno padla, pri čemer se lahko nadejamo naprav s podporo obema novima standardoma.


Povej o presnemevanju.
Povem. Zadegaš film na pladenj in ga raziskovalčno ali totalcommanderjevsko presnameš na disk, pri čemer imaš v ozadju pognan programček AnyDVD-HD, ki samodejno odstrani zaščito. Ko je vsebina čez slabo uro na disku, jo predvajaš kot tako imenovano video mapo. To brez težav deluje v obeh tonamenskih programih, PowerDVDju in WinDVDju. Večji problem nastane pri peki filma, kajti zvečine so le-ti dolgi med 30 in 40 gigabajti ter pridejo na dvoslojnih blu-rayih. Zapisljivi dvoplastneži resda obstajajo in Necova enota jih obvlada, a so težko dobavljivi. Poleg tega se zaenkrat enostavno bolj splača kupiti film kot trošiti za BD-R. BD-RE je po drugi strani moč pouporabiti, a ta je v dveh nadstropjih sploh redek, prodajajo pa ga za kar 60 evrov.


A računalo med peko modro žari?
Čeprav je modri laser najnovejša tehnologija, se rokovanje z BDji v ničemer ne razlikuje od uporabe oziroma snemanja na DVD, ki je zopet enako pečenju CDja, saj je princip isti. Le tiste cifre pred iksi, ki ponazarjajo množilnik hitrosti, so manjše. 1x pri blu-rayu pomeni 4,29 MB na sekundo (4.595.625 bajtov / s), kar je ustreznica 3,3x DVD ali 29,3x CD. Zaenkrat so zapisovalniki 2x, torej od oka 9 mega na sekundo, pri čemer se poslužujejo načina CLV - stalne obodne hitrosti. To pomeni, da je tok podatkov konstanten, ustrezno pa plošča suka vse počasneje, saj se količina podatkov proti zunanjemu robu viša. Če koga zanima, se disk pri 2x-rokovanju vrti z dva tisoč obrati na minuto, ko je glava na notranjem robu, in z 810, ko je na zunanji strani, medtem ko je obodna hitrost okoli pet metrov na sekundo.
Teoretično je čas pisanja 25-gigabajtne 2x-plošče potemtakem 46 minut, dočim praksa k temu v najboljšem primeru prišteje še pet minut. Se pa zgodi, da peka iz nepojasnenega razloga traja debelo uro in še več.


Kopiranje filmov dela kar tako, iz prve?
Ja. Zanimivo, kajne? Tako so se hvalili z enkripcijo, nakar pride ena softverska hiše s karibske Antigue in z nadgrajeno inačico AnyDVDja naredi Hollywoodu 'igranko na leđima'. Toda posnet film v PS3 vseeno ni takoj deloval. Najprvo sem pomislil, da gre za klasično playstationovo ignoriranje vsega doma zapisanega materiala, a sem bil toliko bolj presenečen, ko je črna škatla brez težav prikazovala moj domači HD-pron s plošče BD-RE. Hitro sem pogruntal problem: tajen direktorij SLY! s klicajem. Tam notri so namreč certifikati, ključi, predpisi in vsa ostala legalna krama. Ko sem v Neru, ki od osme izdaje ume čečkati z modrim žarkom, nasnel zgolj glavni folder BDMV, je PS3 (firmware 1.6) film gladko zagnal. Jamstva, da posneteži delujejo na vseh samostojnih komponentah, ni. Naj bi, ampak ljudje po spletnih forumih pripovedujejo različne izkušnje in razlike so celo med različnimi firmwari iste naprave.

Pečenka blu-ray objavljeno: Joker 172
november 2007

poglavja članka:

Uvod

Naslednja stran