Revija Joker - Moder žarek praktično: HD DVD

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Moder žarek praktično: HD DVD

Užitje
O teoriji je bilo že veliko napisanega, zato brez dodatnega besedičenja prehajam na to, kako je zadeva videti v živo. In videti je zelo živo, vam povem! Video HD je na velikem plazemskem ali LCD-zaslonu, naj bo vir visokoločljivostna QuickTimova prikolica s PCja, HDTV-signal ali naslednjegeneracijski plošček, balzam za oči. Če je udejanjen tako, kot se zagre, je skok z DVDja na HD tak kot z VHSa na DVD. In to na televizorju, ki nima polne HDTV ločljivosti 1080p. Kot britev ostra in podrobna slika bo očarala tudi ljudi, ki so jim tehnikalije povsem tuje. HD DVD in blu-ray zaradi visokega toka podatkov nudita najvišjo možno kakovost. Filmski podatki konkretno tečejo s hitrostjo med 20 in 30 Mbps. To je petkrat več informacij na sekundo kot z DVDja, pa še kodek je bolj optimiziran. MPEG-2 je pač preživeto stiskanje. Uporabljajo ga sicer številni blu-rayi, ker so se nekateri studiji spočetka raje zatekali k preizkušenim potem, a vsi HD DVDji, ki sem jih imel priložnost pogledati, so zapakirani z algoritmom VC-1, ki velja za najboljšega.
Poleg jasnejše slike in čistejšega zvoka nosijo take plošče hrpo dodatne vsebine. Raznih dodatkov v slogu intervjujev, dokumentarcev o snemanju, glasbenih spotov in izbrisanih prizorov je praviloma res veliko. Ampak tu nastopi nezaslišana neumnost, v katere obstoj ne bi verjel, če je ne bi videl na lastne oči. Da je ves ta dodaten video v navadni ločljivosti, je še nekako preživljivo - da teče v oknu s črnim robom okoli in okoli, pa ni odpustljivo. Preizkusil sem na treh različnih napravah in prav toliko zaslonih, tako da tega ne morem pripisati strojni opremi. Na 50-palčni plazmi sem imel sliko 72-centimetrskega televizorja. A so usekani al' kaj?? Druga moteča lastnost je kinematografsko razmerje slike večine filmov, ki je večje od televizorskega 16:9, zato je goraj in dolaj črn rob. Resda nekateri zagovarjajo, da se filma ne sme krniti in ga je treba predstaviti takega, kot ga je odobril režiser, vendar tu ne gre za skrajnosti rezanja najširše slike na 4:3, marveč malenkostno porezavo. Lastnik HDTVja bi rad toliko slike, kolikor jo je plačal. Tretja neprijetnost je razvlečeno čakanje, preden se film začne. Že tako so komponente počasne kot hudič, nakar bolščiš najprvo v minuto dolg promocijski filmček, ki kaže lepote HDja, nakar se dvakrat zavrti logotip HD DVD, potem te prav počasi vpraša, kakšen jezik želiš, nato se spet zavrti vmesni video, pa še en meni, v katerem končno poveš, da bi rad zrl film. Bolj kot te reči napredujejo, več je čakanja. Videokaseto si zadegal v kišto, ki je instantno pričela predvajati vsebino.

Primer novih HD DVDjevih menijev, ki se roletasto prikazujejo med predvajanjem filma. Ko pogledaš več naslovov, zlasti od istega studia, vidiš, da so narejeni z isto šablono, samo font in barve spremenijo.

DVD-meniji niso nudili pretiranih opcij. Čeprav je moč avtoring za HD DVD izdelati na podoben način, standard ponuja še dosti več. Platforma, imenovana HDi, je namreč prevajalnik programske kode, konkretno XMLja in javascripta. Na tak način postanejo možnosti bistveno širše, omejene pravzaprav le z izvirnostjo, kreativnostjo in veščinami oblikovalcev. Zaenkrat izkoristka še ni, sčasoma pa bodo prišli filmi, opremljeni s kakimi preprostimi igricami in povezljivostjo z dodatnimi internetnimi vsebinami. Eden od primerov HDija je recimo slika v sliki: medtem ko se celozaslonsko vrti glavni film, v manjšem okniču teče dokumentarec, ki kaže snemanje tistega prizora. Na Universalovih diskih se ta opcija kliče U-Control. Menije zdaj prikličemo kar med tekom filma, nekateri filmi pa nudijo označbe omiljenih prizorov. Vsi viri poročajo, da so zaenkrat HD DVDji s temi bonbončki dosti bolje založeni kot blu-rayi. Mimogrede, slednji uporabljajo sličen, a vseeno sebi lasten jezik BD-J.

Večina filmov omogoča sliko v sliki: dogajanje komentira režiser ali igralci, vrti se video, kako so snemali tisti prizor ...

Najbrž se vsakemu poraja vprašanje, ali blu-ray vsled večje kapacitete nudi boljšo sliko. Odgovor je ne. Vsi filmi, ki so na obeh formatih, imajo enak video. Treba je vedeti, da je za HD DVDje kar pravilo, da so dvoslojni (ravno zaradi omenjene preprostejše in cenejše izdelave) in napolnjeni v povprečju z okoli 25 gigabajti, oni drugi pa zvečine enoslojni (film Click je bil prvi dvoslojni modr'-žarek). Modra stran si je pridobila par črnih pik z izdajami starih uspešnic tipa Terminator 1, Smrtonosno orožje 1 in Rocky 1, ki so vse prej kot HD-material. Zaenkrat so vsi skupaj splovili manj kot dvesto naslovov, vendar novitete prihajajo tedensko. Sonyjev studio je, se razume, zapisan le blu-rayu in Buena Vista (Disney) ter Fox prav tako. Universal je edini velikan, ki podpira samo HD DVD, medtem ko Warner in Paramount / Dreamworks nimajo težav z izdajanjem pod obema blagovnima znamkama.
Vsi doslejšnji HD DVDji so regijsko svobodni. DVD Forum se pravzaprav sploh še ni izjasnil, kako in če sploh bodo uvedli območno deljenje. Tekmeci so po drugi plati svet razdelili na tri regije: v prvi so ZDA in Japonska, v drugi Evropa, Bližnji vzhod, Afrika in Avstralija ter v tretji Azija, vključno z Rusijo, Kitajsko ter Indijo. Večina (ameriških) izdaj je tosortno nezaščitenih, denimo vse Warnerjeve in Paramountove ter dobršen delež Sonyjevih. Disney in Fox po drugi plati spoštujeta območja in njujine filme morate kupovati na Stari celini.

Moder žarek praktično: HD DVD objavljeno: Joker 164
marec 2007