Revija Joker - Schola Ex Machina

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Schola Ex Machina

Pamet iz epruvete
Kljub vsem pripomočkom, ki bi naj olajšali učenje, se poraja vprašanje, koliko se je človek sploh sposoben naučiti. Verjetno bo nesramno obogatel tisti, ki bo našel način, kako vse védenje stlačiti v drobceno glavo v najkrajšem možnem času. Tu se odpira nekaj možnosti, ki bodo v bližnji prihodnosti verjetno predmet vročih filozofskih in moralnih debat. Po nekaterih ocenah kapaciteta človeških možga­nov znaša nekje 2500 terabajtov. Kaj, če tega prostora kljub vsemu nekoč zmanjka? Znanstveniki se igrajo z idejo človeškega dodatnega pomnilnika. To naj bi storili bioin­že­nir­ji, ki so ugotovili, da določeni nanokoloidni delci v tekočinah spreminjajo stanje. Pri njih torej obstajata stanje 0 in stanje 1. Zveni znano? Podobne lastnosti pripisujejo bakterijam. Če bi torej take delce dejansko programirali in jih vsadili v telo, bi morda lahko namesto nas hitro računali in shranjevali podatke. 
Druga ideja o povečevanju spomina in intelektualnih sposobnosti je povsem farmacevtska. Že zdaj se ilegalno uporabljajo zdravila, ki so v osnovi namenjena zdravljenju hiperaktivnosti in podobnih motenj. 'Droge za učenje' podaljšujejo obdobja zb­ra­nosti ter povečujejo pozornost, samodisciplino in sposobnosti pomnjenja. Vendar zraven sodijo ne­že­leni in pogosto nevarni stranski učinki. Znanstvena fantastika se zato poigrava z zamislijo, da bi ljudje zjutraj pojedli tabletko, ki bi jim omogočila genialno razumevanje in fantastično hitro učenje. Efekt si videl v filmih Lucy in Limitless. Bolj kot k ustvarjanju superljudi se znanost v resnici nagiba k temu, da bi znala izboljšati intelektualne in učne primanjkljaje, kar se v teoriji sliši sprejemljivo. Kdo ve, če bomo to kdaj doživeli v praksi.

Študentski 'last-minute': meter knjig, učenje pozno v noč, litri kave in živčna čikpavza vsake pol ure. Kaj pa, če bi vse to rešila ena sama drobcena tabletka in bi bil tvoj indeks nenadoma poln desetk?

Države so si vsaka po svoje zastavile strategije za vključevanje modernih tehnologij v šole ter za usposabljanje mladine za njihovo uporabo. V Sloveniji je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport svoje ideje zapisalo v Strateške usmeritve nadaljnjega uvajanja IKT v slovenske vzgojno-izobraževalne zavode do leta 2020. Veliko projektov po razredih pa je plod neusahljivega zanesenjaštva učiteljev, ki se sami od sebe dodatno izobražujejo na teh področjih. Ponekod po svetu so spoznali, da je treba otroke naučiti tehnologijo tudi ustvarjati, ne samo uporab­ljati. Estonija, domovina Skypa, se je domislila projekta, v katerem se programirati učijo že prvo­šol­ci, saj po njihovem človeštvo potrebuje dobre inženirje robotike, če naj bi mašine prevzele naša delovna mesta. Po besedah Ministrstva pa ima naša država za razliko od baltske kolegice nekoliko drugačne prioritete: “V Sloveniji smo večjo pozornost in sredstva namenili e-kompetenemu učitelju in inter­aktivnim učbenikom (čemur druge države niso) …” Človek se ob tem legitimno vpraša, ali je naša strategija res prava. Morda bomo ta programerski vlak ujeli 'just-in time'. Če ne, bomo šli pač peš.

Schola Ex Machina objavljeno: Joker 280
november 2016