Revija Joker - Voda v računalniku

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Voda v računalniku

Asi prismuknjen?
Čemu bi hotel vreči stotine evrov v nekaj, kar boš moral še več ur motriti v lovu za morebitnim puš­ča­njem vode, preden boš lahko sploh pognal PC? V romantičnih časih smo se prvih takih podvigov lotevali predvsem zaradi navijanja in tišine. Pomudimo se najprej pri slednji. Danes so centralni procesorji dejansko manj požrešni, kot so bili pred desetletjem na primer zloglasni pentiumi 4. Obenem so sodobni toplotnopipično-ventilatorski ohlajevalniki dosegli zmog­­ljivost, ko jih lahko povezneš na najzmogljivejše srčike, pa bodo še vedno dokaj tihi. Vodno hlajenje procesorja zaradi tišine je torej zvečine nesmiselno.
Druga zgodba je pri grafičnih karticah, ki so danes najbolj cvileč froc v mašini. Tu se lahko vodna glava pri močnejših grafikuljah zelo obrestuje, posebej pri večkartičnih postavitvah. Bloki so namreč ožji od privzetih hladilnikov in včasih celo edina opcija, če hočeš geforce ali radeone stlačiti vkup, ne da bi si bili veliki tovarniški hladilniki v napoto. Zato velja o njih premisliti, če si lastiš nadležno tulečo grafično karto. Omeniti pa je treba pomemben zadržek: sleherni kos bakra je prilagojen posamezni kartici, zato moraš ob menjavi ponavadi zamenjati tudi tega, kar botruje znatnim stroškom in dodatnemu delu.

Termometer kaže, da zmore peltierjev element temperature prignati pod ničlo. Posledica je nabiranje kondenza, čemur smo se nekoč zoperstavili z oblačenjem komponent v gumo iz podlog za miške.

Tudi pri nabritju megahercev situacija ni več enaka kot nekoč. Čipi se ne navijajo več tako dobro kot pred petnajstimi leti in uporabno programje vse manj nagrajuje višanje takta. Nedeljskim uporabnikom navijanja ne svetujem več, ker je za League of Legends in Hearthstone vsaka mašina dovolj dobra, minorni plusi v frekvenci pa ne storijo ničesar opaznega. Prednosti navijanja bodo videli tisti, ki lovijo vsako sličico na sekundo, z grafikami rudarijo bitcoine ali na faksih računajo, kako ne podreti jezu. Je pa odločilni doprinos tekočinskega hlajenja neizpodbiten, kajti za viden plus v hitrosti programja se moraš danes potruditi in ventilatorji ne bodo več zadoščali. Če bi moral okvirno ponazoriti, lahko s sistemi AIO naviješ okrog tretjino bolje kot z 'zrakom', z dobrim sestavljenim tekočinskim pa do dvakrat bolje. Šele na vodi vidiš pridobitve, ki se­že­jo dlje od desetih odstotkov hitrosti pri rabi.

Gora cevčic, ki računalniku dajo videz steampunkovske mašinerije, ima tako udaren učinek, da je skoraj ni profesionalne modifikacije ohišja, ki bi delovala le na zrak. Oblikovanje stilsko dovršenih podob so najboljši moderji povzdignili na raven umetnosti. Večje firme tosorten dizajn včasih udejanjijo v omejenih serijah.

Posebno pridejo do izraza ob sočasni rabi termo­električnih ali Peltierjevih elementov. Gre za plošči­ce, ki jim dovedemo elektriko, da v njih sprožimo toplotni tok. Zaradi njega se ena njihova stran shladi in druga segreje. Mrzlo plat pritisnemo na procesor, vročo moramo hladiti. Napravica je pomembna, ker lahko z njo čip shladimo na nižjo temperaturo od sobne! Ob peltierjih zračni hladilniki storijo harakiri in nujno potrebuješ tekočinskega. Je pa to špas nore sorte, ker se moraš zaradi nizkih temperatur ukvarjati s kondenzom na elektroniki! Mi smo naprave oblačili v gumo, strgano iz podlog za miške!

Voda v računalniku objavljeno: Joker 268
november 2015