Revija Joker - Voda v računalniku

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Voda v računalniku

Preprostejše možnosti
"Ej, bom pa vzel te komplete, ki imajo že vse vk­lju­če­no!" To ni napačna ideja, če si zavzet, a se ne bi rad na glavo vrgel v sestavljanje po kosih z vseh vetrov. Tega na začetku ne priporočam. Kompleti ali kiti, kakršen je bil EKWBjev H3O supreme, imajo odbrane sestavne dele, ki preverjeno delujejo skupaj. Ti moraš dognati, ali zadostujejo načrto­va­nemu računalu. To ni težko, saj ima večina glavnih proizvajalcev spletni servis, ki ti glede na določene komponente pove, kateri od njihovih vodnih produktov je najustreznejši.

V kitu dobiš vse potrebno za celoten vodni sistem, seveda pa je moč komponente hitro zamenjati z boljšimi ali primernejšimi za konkreten računalnik. Sledi sestavljanje, ki je poseben užitek.

A čeprav drugi določijo vsebino kompleta, montaža in vzdrževanje še vedno terjata veliko pozornosti. Neprimerno več kot katerikoli zrakomlat. Preden hladilnik dejansko uporabiš na računalniku, ga je koristno pognati brez bremena, da zapaziš morebitna puščanja. Za to nalogo potrebuješ kanček prirejen napajalnik. Hladilo je treba previdno vlivati v krog, da ne poškoduješ črpalke. Pa mukotrpno slediti zračnim mehurčkom in nadzorovano poganjati sistem, tudi več ur, dokler jih ne izločiš. Nenehno s krpicami pod ventili. In to moraš početi vsakih šest do dvanajst mesecev, kolikor je priporočljiva doba menjave hladila! Taki vodni sistemi niso za tiste, ki sestavijo računalo in pozabijo nanj, dokler jih od prahu zabasan ventilator ne opomni, da bi bilo dobro naposled sneti pokrov.

Velike firme redko posegajo po serijskem vodnem hlajenju in aktualni radeoni R9 fury X so iz­jema. Uporabili so Cooler Masterjev AIO-komplet.

Niso vsi vodni sistemi pisano žareči. Eno je hobi, drugo vsakdanja funkcionalnost. Takole so videti ’navadni’ vodno hlajeni PCji, ki ne kažejo droba v izložbi in so običajno črni od hladilnika do glave.

Obstaja seveda še najlažja in obenem najcenejša vodna opcija: izdelki AIO (all-in-one) oziroma vse v enem. Ti imajo tovarniško zaprte, prednapolnjene vodne kroge in jih montiraš skorajda tako preprosto kot običajne hladilnike, saj imajo črpalke in rezervoarje vdelane kar v hladilnike. Slaba stran je njihova manjša učinkovitost. Pumpe so ponavadi šibkejše in hladilniki premajhni. Predvsem tak sistem ni namensko prilagojen nekemu računalniku in je zaradi tega avtomatsko slabši od tistega, ki ga od bloka do ventilatorja zasnuješ za točno določeno ohišje. No, tudi takšni AIOji stanejo nekako od 120 evrov navzgor, toliko kot najdražji zračni hladilniki. Obenem pa niso bistveno boljši od njih. Kiti so na voljo od 250 evrov naprej, dočim je lahko z ničle napravljen lastni sistem denarno brezno z dolgoročnimi stroški. Ne, vodno hlajenje NI poceni.

Ventili ali s popularno tujko 'fittingi' so pri začetnikih dostikrat po krivici spregledan detajl. Njihova kvaliteta in predvsem pravilna raba sta izjemno važni, če nočeš, da ti začne grdo kapljati po karticah in matični plošči. Hkrati so estetska sestavina in na trgu jih lahko dobiš v čuda različnih oblikah in barvah.

Voda v računalniku objavljeno: Joker 268
november 2015