Revija Joker - Voda v računalniku

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Voda v računalniku

Zanesenjaški izziv
Našteti sestavni deli morajo delovati uigrano kot orkester, da naprava dobro deluje. Načrtovanje se vselej prične pri vseh čipih, ki jih kanimo hladiti. Svojčas so bili to le procesorji, danes pa ni več bolj­še­ga sistema brez vsaj enega grafičnega bloka. Neka­teri gredo dlje in hladijo tudi čipovje na matični plošči ter ramnike, a slednje je estetika in ne nujna potreba. Pomnilnik DDR3 bi moral biti res grozljivo navit, da bi proizvajal takšno količino toplote, ki je pihanje ne bi zmoglo ukrotiti.

Še pomniš Zalmanov (p)reserator, AIO-vodni sistem z ogromnim modrim hladilnim stolpom? Bil je učinkovit, ampak zaradi tega valja skrajno neroden, saj ga nisi mogel pritrditi na kišto.

Nato je treba izbrati tak hladilnik, da bo zmogel sprejeti toploto, ki dospe v njegovo smer in temperaturo hladila držati na ravni približno deset stopinj nad sobno. Na oko je za en procesorski blok dovolj hla­dilnik velikosti 2 x 120 milimetrov, zato pri vs­topnih modelih vidiš takšne. Pri dodanih GPU-glavah se je treba že polastiti večjih - s tremi, štirimi ventilatorji, če nočeš imeti pod mizo sesalnika. Prav tako moraš najti črpalko z dovolj velikim pretokom in nemara zadostnim vrhnjim tlakom, če bo postav­ljena na spodnjem koncu ohišja in bo morala tekočino gnati navpik.

Ekstremni navijalci pri postavljanju rekordov navijajo celo pomnilnik. Kar vidiš tu, je dejansko zmr­zal zaradi temperatur pod ničlo, ki jih dosežejo z vodno hlajenim termoelektričnim elementom.

Sledi preudarjanje, kako vse skupaj spraviti v ohiš­je. To mora biti že spočetka prostorno, v glavnem zaradi hladilnika, ki je lahko reees gromozanski in masiven. Ko zgruntaš, kam odložiti rebrasti kovinski kvader, se dileme šele pričnejo. Bo šel rezervoar v predel z diskovnimi pogoni ali ga želiš imeti vsem na očeh in ga ozaljšati s svetili? Se mu boš odrekel in kupil vgrajenega v hladilnik? Bo črpalka vdelana v rezervoar, kar je danes zelo priljubljena možnost? Hočeš dve črpalki? Dvojica je močnejša in manj dovzetna za napake, saj ob crkotu ene sistem še deluje. A hkrati proizvajata več toplote in morda bi bilo bolje imeti kar dva ločena vodna kroga? Si želiš prilagodljivosti in boš na cevi dodal hitre ventile za dodajanje blokov (QDC - Quick Disconnect Valves), ki pa pomenijo dodaten upor toku? Bi imel barvilo v samem hladilu ali raje pobarvane cevi? Dilem je toliko kot prebežnikov na poti v rajsko Evropo. To je brez pardona podvig za predanega navdušenca in sličen modelarskim projektom raketarstva.

Barvila za hladilo običajno dobiš v koncentratu, ki ga razredčiš z destilirano vodo. Skozi čas se izlo­či­jo iz tekočine in zato terjajo redno menjavo hladila, sicer delajo lise in mašijo kanalčke.

Voda v računalniku objavljeno: Joker 268
november 2015