Revija Joker - Zaslonska brzina

ČLANKI
stranka » članki » železnina » Zaslonska brzina

Vdrobovju
Da nek monitor zmore višje frekvence in bolje predstavi premikanje, je zaslužna njegova hitrejša matrika. Ko se v njej sproži sprememba barve pik, traja več milisekund, da do nje pride. Ta čas označujemo kot odzivnost pik. V tabeli lastnosti izdelkov v trgovini najdeš ta podatek pod 'čas osveževanja'. Več o tem v okvirju. Slaba odzivnost pik povzroča razmazanost animacije. Bolj odzivni kot so piksli v matriki, višje frekvence osveževanja lahko doseže. Inženirji nato slednjo zaklenejo na standardne vrednosti, kot so 60, 120, ali 144 hercev. Mimogrede, čemu ravno 144? Ker je večkratnik števila 24.
Drugi pomembni dejavnik je kombiniranje osveže­val­ne frekvence in števila sličic na sekundo. Ti številki se namreč najbolje ujameta, če je prva večkratnik druge, sicer imamo probleme. Če mora zaslon zaradi po­čas­nejše grafične kartice slike ponavljati, to zaznamo kot zatikanje. Če pa grafični procesor riše hitreje, kot uspe matriki osveževati, nastane znano trganje zaslona, screen tearing. Finta je v tem, da se prikaz obnavlja od zgoraj navzdol, zato lahko v tem primeru zgornja polovica pripada drugemu frejmu kot spodnja. Da se ognemo razkoraku med vrednostma, lahko vklopimo v-sync, vertikalno sinhronizacijo. Ta grafično kartico upočasni na hitrost zaslona, a ukrep v praksi mnogokrat ni učinkovit. Bolje je imeti višjo frekvenco, pri kateri se opisane tegobe manj izrazijo.

Organizatorji profesionalnih turnirjev si pri izbiri monitorjev dajo največ opravka ravno z vstopnim zamikom in jasnostjo slike v gibanju.

Zaslonska brzina objavljeno: Joker 248
marec 2014