Revija Joker - Gejspadar prstanov

ČLANKI
stranka » članki » kolumni » Gejspadar prstanov
Gejspadar prstanov
...
Na rovaš filma Bratovščine Prstana je bilo izraženih ničkoliko pogledov. Sneti na predvečer slovenske premiere nadaljevanja pak prispeva takega, ki je, milo rečeno, nevsakdanji - toda argumentirano in anal-itično podprt. Odpiralo oči ali zgolj ust? Presodite sami....

Večina pozornejših bralcev, poznavalcev in analizatorjev Tolkienovega dela si je v nečem edina: njegova šibkejša pisateljska stran je bila predstavitev žensk in odnosov med liki različnih spolov. Med drugimi je pred kratkim predvajani, odlični BBCjev dokumentarec o Tolkienu obelodanil znalsko tezo, da je temu tako zavoljo Džej-ar-arove preteklosti oziroma okoliščin, v katerih je delo začelo nastajati. Snov za Gospodarja se je namreč porodila v njegovih srednješolsko-študentskih dneh, ko se je velikovečinoma družil s fanti in z njimi tudi prebival. Da o njegovem vojaškem službovanju ne rekši nič. Znabiti, da je oris itak redkih ženskih likov bodisi kot moških v drugačnem telesu (Arwen), bodisi kot nedostopnih, glorificiranih oseb (Galadriel), prav posledica tega. In da je posledica takisto odnos moških in žensk, ki je poln travm, težav in odrekanja. S tem, da osebe v The Lord of the Rings po vrsti pripadajo moškemu načinu razmišljanja in delovanja, seveda ni nič narobe. Pač, take so in navsezadnje bi bilo delo še tisoč strani obsežnejše, če bi se liki razvijali bolj opisno, ne toliko skozi dogodke in našo lastno domišljijo. Taka enorazsežnost je pri delu tovrstne obsežnosti in veličine povsem opravičljiva. Ampak nekateri so v tej temeljni moškosti junakov Gospodarja uzrli še nekaj: prikrito homoseksualnost. Preveliko, khm, bratenje med nosilci zgodbe. Več kot le zametke privlačnosti, ki sega čez običajno prijateljstvo in kameradovsto. Take reči. Zdaj devetindevetdeset odstotkov Tolkienovih privržencev mršči čelo, se križa in grleno gode 'Apage Satanas!'. Zlasti ker vemo, da je Tolkien sam v temelju zavračal kakršnekoli 'globoke' interpretacije svojega romana, njega branje kot prispodobe za sodobni svet in sploh vse, kar spada sem. Tolikanj bolj je torej zanimivo, da je hipotezico najbolj oživil prav njegov morda največji interpret, režiser Peter Jackson, s svojo filmsko priredbo Gospodarja prstanov.
Zdaj je zgražanja med občestvom nemara še več, saj je film The Fellowship of the Ring za široko občestvo boljši od same knjige. Vsi pač nimajo ne časa, ne volje prečitati, priznajmo si, špeh, za katerega potrebuješ nemalo zbranosti in predanosti. Za take je kinematografska inačica kot naročena. Enako je sline vredna za oboževalce Tolkiena, saj je po spektakularnosti in režiserski viziji nenadkriljiva. Srednji svet dobesedno stopi iz filma in zabriše meje med resničnostjo ter fantazijo. Vsi veseli, vsi prjatli. A razlog, zakaj je zadeva tako izvrstna, ni obilica posebnih učinkov in izvedba nasploh. Razlog je pretanjen Jacksonov občutek za širnost Tolkienove sporočilnosti in posledična večplastnost gledavšne izkušnje. Film lahko zreš kot hudo dobro narejeno akcijado, kot dramo z nesrečnimi glavnimi junaki ali kot mešanico prispodob, ki budijo asociacije glede na tvoje trenutno stanje in znanje. In ena od plasti je, hočeš-nočeš, homoseksualna, in ta je v okviru filmske interpretacije izvirnega dela kar precej poudarjena. Ne glede na to, ali ste tolerantni ali ne, ali vam gredo istospolno usmerjeni na živce ali vam je vseeno, kaj kdo počne s svojim življenjem, dokler se vas to neposredno ne tiče, in ali ste navajeni iskati skrite pomene ali ne, po sledečih argumentih se vam bo bržkone razkril pogled na Bratovščino Prstana, kakršnega si po vsej verjetnosti niste predstavljali. Muahahaha.


- Nosilec sploh ne prikrite homoseksualnosti v Gospodarju je vsekakor Samo. Količkaj pozornejši in v mislih čisto malo zloben gledalec (in kdo med nami ni tak) ne more prezreti dejstva, da je Frodov zvesti spremljevalec čuvarju Prstana nenavadno predan. Spočetka, ko nikakor ne pade na čare nabrite hobitske kelnarce z luštno dlakavimi podplati, čeprav ga Frodo dobesedno ščuva nadnjo, je to še moč imeti za deško nespretnost. Toda ko Samo na polju prav milo javka, saj med koruzo nikakor ne najde Froda, zna nad glavo zasijati žarnica preplaha. In odtihmal je vsevdilj očitno, da je Samo v Froda čez glavo zatreskan. In to na tak skoraj zoprn podrejen način. Drži se ga kot pijanec plota; spoštljivo ga naslavlja z gospodičem, četudi ni za to nobene potrebe, saj so prijatelji na nevarni misiji; ko se Frodo proti Mordorju napoti sam, se zanj skoraj utopi; kronski dokaz pa je srhljivi pogled, ki mu ga nameni, ko se Frodo na samem koncu filma zazre v Sauronovo deželo. Spomnim se, da se je v kinu v tistem trenutku za mano oglasil ženski glas: 'Ježeš, ta tip je zaljubljen vanj!' Definitivno.


- Se spomnite Sarumanovega domovanja, ko Gandalf zadihano prijezdi vanj, da bi predstojniku sporočil, da je našel Prstan? Se ga spomnite malce zatem, ko ga orki spremenijo v žareče brezno, kjer Saruman iz orkov in goblinov ustvari uruk-haije? Nikakor nisem edini, ki se mu je stolp tedaj zazdel kot kak velik spolni ud, rovi pod njim pa nekakšna odprta moda, v katerih je vzklilo seme novega rodu Sauronovih vojščakov. In ko Sarumanova vojska steče iz teh, no, mod, je videti kot izbrizg, kot tok semena, ki bo spremenil svet (in bi tudi ga, če bi mu uspelo zajeti Froda). Obenem je ta del iz tovrstne perspektive zanimiv tudi za ženske, hehe.


- Vrnimo se za trenutek na polje in padec hobitov po pobočju, tik preden jim na pot spreči prvi Prstanov bes (za pravoverne: Ringwraith). Poprej ima dlakavonoga druščina pri sebi številne korenčke, ki sta jih ta tečna hobita sunila kmetu. No, in na enega, takega oranžnega in debelega, se po nizbrdnem valjanju nasadi Merjadok ter ga polomi, nakar ga z vajeno kretnjo potegne izpod riti. Hm, hm. Še preden se poženejo v tek, pa Samo prestrašeno pogleda falični plen, ki so mu ga zadegali v roke, ga strese po tleh, kot bi ga pičila kača, ter jo začne durhati. Le kaj je videl v tisti prispodobno oblikovani zelenjavi, česar se je tako prestrašil? Metafore lahko podivjajo!


- Ko si Frodo liže rane v Razendelu, ga vidimo, kako je na komolcu dvignjen v postelju, pri tem pa mu izpod srajčke izzivalno kuka bradavička. Nato prizor preskoči na Gandalfa in ko zopet ugledamo Froda, je bradavička že varno skrita. Še dobro, da ni blizu Sama, sicer bi bilo tam okoli polno dlak.


- Bratovščina sama po sebi simbolizira drugačnost, medtem ko Temni gospodar in njegov Prstan nakazujeta enotnost mišljenja, enoumje. Prstan je zaključen krog in on ter Sauron sta eno. Sauron je en sam, edini vladar in vsi se mu morajo podrediti. Druga tema, s katero kani oviti Srednji svet, je prav omenjeno enoumje - vsi enaki, vsi s slabim zadahom in brez smisla za oblačenje. Na drugi strani pa stoji naveza ljudstev, vsakega z lastnim načinom življenja, s svojimi navadami in svojstvenimi željami katerih predstavik je pisana Bratovščina. Po osebnostih razdeljena Bratovščina, ki je zagmašno odeta, skrbi za svoja usteca in neguje zunanjost. Raznolika Bratovščina kot neposredna protiteza 'sauronizmu'. In kaj je homoseksualnost, če ne drugačnost, razlikovanje od uveljavljenih norm, ki težijo k uravnilovki? Oziroma, v Gospodarju, upiranja enoznačnim normam, ki jih želi uveljaviti nestrpni Temni gospodar? Iz tega izhodišča je mogoče izpeljati še ničkoliko miselnih niti. Kar poskusite.


- Sir Ian McKellen, ki igra Gandalfa, je v resničnem življenju izpričan gej. In vrag me vzemi, če čarodej kdaj ne pogleduje slastnih hobitov takole postrani ...


- Da Sauronovo oko hudo močno zelo spominja na vaginalno odprtino, ste pa bržkone že ugotovili. (Ja, ja, reptilje oko, bla bla. Vse prelahka asociacija.) Idealna protiutež falični Bratovščini.


In Stolpa, pričakovano nadaljevanje Fellowshipa? Tja, nemalo vrstic bi se dalo zapisati že o faličnih simbolih Saurona in Sarumana, stolpih Barad-dur in Orhtanc, ki sladostrastno štrlita v nebo in poosebljata moško prodornost v vseh pravih moških ter pomoščenih ženskah, ki naseljujejo Srednji svet. Toda podrobnosti se bodo izkristalizirale šele po drugem, tretjem ali večnem zrtju. Bodite zategadelj pozorni. Morda tudi v drugem filmu trilogije Gospodar prstanov odkrijete več, kot ste mislili. Ali kot ste si želeli. Kaj bo šele s trojko?
Besedilo je v osrednji meri namenjeno zabavi. Za širšo publiko nemara neprijetne asociacije iz filma ali filmov LOTR ni odgovoren pisec, marveč Peter Jackson. Gejem se opravičujem, če so bili stereotipi premočni, toda za kako poglobljeno analizo in primerjavo ni prostora. Če kdo ni želel opaziti te bržkone sveže plati filmov, pa - kaj hočemo. Pero je močnejše od meča.

Gejspadar prstanov objavljeno: Joker 114
januar 2003