Z minulim silvestrovim je nekoliko neopaz­no zdrknilo mimo plodovito leto za filme, narejene po videoigrah. Zabavali smo se ob posrečenem Warcraftu, ki se ni hotel spustiti v obračun z resnobnim Gospodarjem prs­ta­­nov … ob izrisanki Ratchet & Clank, ee, Ragljač in Žvenko, ki ni bila presežek, vendar je kanalizirala šarm vsemirskega strelsko-skakalnega dvojca … in celo pri častihlepnem, to­da pod črto sfaljenem Asasinovem nazoru ter rutinski animiranki Angry Birds. Januarja se je pak zaključila dolgometražna nanizanka Resident Evil, ki je zašla v že prav metafizične vode. In ne pozabimo kritiško spljuvanih, toda referenčno uži­vaš­kih predlans­kih Pikslov. Sandler si ni mogel kaj, da ne bi zagnojil s svojo pojavo simpatičnega lu­zerja, ki reši svet in dobi vročo bejbo, ampak saj ni bilo tako slabo, no! 
Časi, ko smo trpeli ob boll-anostih tistega švabskega šalabajzerja z diplomo iz klobasarije ter se z naklonjenostjo spominjali eksperimentalne prvoosebne sekvence iz filma Doom, so, vsaj tak je vtis, nepreklicno mimo. Ig­ričarske franšize niso več naprodaj za bak­šiš, da bi jih kupovali sumljivci z idejami o dav­čnem izigravanju (tako je služil Boll), tem­več imajo z njimi resne namere tako holivudarji kot sami založniki. Itak: če je gaming okupacija milijonov in se številni z njim uk­varjajo na resni, celo profesionalni ravni, dos­ti ljudi pa o njem govori kot o obliki umetnosti, potem je res že skrajni čas, da nehamo z amaterizmi. To bo imel kmalu priložnost dokazati film Rampage, za katerega so licenco na­šli med sta­rinami iz osemdesetih. Tam so v pogledu od strani velepošastki 'Kong', 'Godzila' in vol­kodlak rušili velemesto, kar se bo pripetilo tudi The Rocku. Ustvarjalna ekipa je slična tisti pri filmu San Andreas, ki mi je bil okej, zlasti glede prizorov kalifornijskega uni­čenja po megapotresu. Maja naslednje leto naj bi dobili kino­inačico Minecrafta, o katerem je uradno znanega bore malo, še celo to ne, ali bo šlo za ani­miranko v slogu Legomuvija ali za igrano reč. Četudi so ga nekajkrat prestavili, projekt zagotovo pride. Blizu pa je tudi frišen Tomb Raider s 'ploh Laro' Alicio Vikander, o čemer smo pisali pred kratkim.

Rampage kani priti tudi k nam in na vpra­ša­­nje, kakšen prevod priporočamo, smo od­vrnili 'Opustošenje'. Bomo videli, če bo res.

Še manj otipljivi so številni drugi igrofilmi, katerih skupna točka pa je, da so pravice zanje kupljene in da so v različnih stadijih ures­ni­čitve. Če področja ne spremljaš, se bržda sploh ne zavedaš, kaj vse kanijo v bližnji futuri prestaviti v temne dvorane in na domače zaslone. Zajemi sapo, greva! Uncharted … Sly Cooper … Gears of War … Halo (ne, ni še mrtev, ravno zbirajo novo moštvo) … Watch Dogs … Sly Cooper … Last of Us … Kane & Lynch … Witcher … Division … Mass Effect … Dante's Inferno … Temple Run (ne, res) … Raving Rabbids … Five Nights at Freddie's … Splinter Cell (tega si posebej želim, edino Sama Ribiča naj ne igra Cvetlični vitez) … Deus Ex … Far Cry (pretvarjajmo se, da se Uwe Boll ni že poscal in posral po Skoviku) … Monster Hunter … Ghost Recon … Devil May Cry … Mortal Kombat … Metal Gear Solid … Heavy Rain (pravice so prodali že pred desetletjem, preden je igra izšla!) … Centipede … Tetris … Missile Command … Borderlands … Pokemon … in celo Gran Turismo. Osebno me čudi izostanek Raymana, Dragon Aga, Portala in Half-Lifa, ampak bojda se glede slednjih dveh z Valvom pogovarja vojnozvez­d­ni J. J. Abrams.
Katere gromozanske franšize še ni na seznamu? Call of Dutyja, kakopak. Vendar nikakor ne misli, da je Activision Blizzard glup. Ni, nas­protno. Kuro, ki nese zlata jajca in se bo koncem leta znova napotila v drugo svetovno vojno, nameravajo spremeniti ne v enega, ne v dva, ne v tri filme, ampak v celoten univerzum po zgledu Marvelovega in DCjevega. V ta namen je tvrdka ustanovila lasten filmski oddelek. Activison Blizzard Studios, ki ni bil odgovoren za Warcraft, temveč ima v portfelju zazdaj le TV-serijo Skylanders Academy. A vodita ga bivši šef od Disneyja Nick van Dyk in izkušena producentka Stacey Sher, ki je s Tarantinom delala na Šundu in Djangu. Njuni najemniki kartirajo več idejno in snov­no povezanih kinoprojektov, ki ne bodo neposredno črpali iz iger, temveč se bodo zgledovali po njihovem vzdušju. Ustvarili naj bi film, ki bo kakor Black Ops zgodba v zgodbi, pa takega kakor Modern Warfare, kjer bo svet budno spremljal dejanja hrabrih komandosov, in križance med različnimi dutyjevskimi pristopi. WW2-tematiko omenjajo v povezavi s TV-serijo, ki bi dotično časovno obdobje in morda še Vietnam vpogledala po zgledu marvelovsko-netflixarske četverice Luke Cage – Jessica Jones – Iron Fist – Daredevil. AB Studios naj bi se pri tem ne omejili na Klic dolž­nosti, marveč naj bi posegli še v druge svoje licence, med katerimi v prvi vrsti omenjajo Stacraft in Overwatch. Če je Sonyju uspelo narediti dolgometražno izrisanko po Ratchetu, ni vrag, da ne bi konkurenci česa podobnega uspelo storiti z neverjetno priljubljenim Overwatchem, magari s kitajskim denarjem. Slednji bo najverjetneje financiral Warcraft: The Movie 2, saj je prvi v Aziji zaslužil rekordne novce. Bo sin Davidu Bowieju kupil zlat nagrobnik.
Pokalo, hrumelo in zamahovalo se bo torej z vseh koncev, sam pa si želim, da ne bi šlo le za spektakel in golo zabavo na prvo žogo, tem­več da bi imeli igrofilmi jutrišnjika dejansko kaj povedati. Mogoče je to tista lekcija, ki pride po tem drugem valu.