Revija Joker - Strah pred odklopom

ČLANKI
stranka » članki » kolumni » Strah pred odklopom
Strah pred odklopom
...
Sneti

Pred meseci sem na tem mestu pisal o tem, da obstoj naših digitalno pridobljenih iger še zdaleč ni tako samoumeven, kot se zdi. Trenutno stanje je krasno, skoraj idealno. Greš na Steam, poklikaš želeno igro, opraviš nakup s kartico in kmalu je izdelek pri tebi. Novosti so sicer nesramno drage, toda razprodaj je toliko, da je cena špila itak razvrednotena. Če zamenjaš računalnik, ni težave, saj te sp­remlja vsa knjižnica iger. Poleg tega Steam še zdaleč ni edini. Na peceju imaš Origin in Uplay kot velika servisa, pa kup preprodajalcev, od ruskih keystorov do Green Man Gaminga. Tudi konzole so krepko sko­čile na digitalni voz, saj so njihove štacune naložene do roba tako z manjšimi neodvisnicami kot velikimi naslovi.
Sliši se krasno, a vse ni rožnato. Kaj se zgodi, če se spremeni status podjetja, ki skrbi za omenjene igre? Gabe Newell se lahko odloči, da bo postal menih, in Steam proda ali kratkomalo zapre. Ni zelo verjetno, ni pa tudi neverjetno. Nam bo dana priložnost, da naredimo backupe? Bodo vse igre prejele popravek, ki jih bo odvezal od Steamovega preverjanja istovetnosti? Lahko, da, lahko, da ne. Pregledal sem pogodbo, ki jo imam s Steamom in ki je itak nihče ne prebere. V njej ne piše nič o tem, kako se firma mora obnašati v tovrstni situaciji. Newellu in ostalim moramo zaupati, da bodo spoštovali 'dobro prakso'. Zopet: lahko, da bodo, lahko, da ne bodo. 
Zato imam ob pogledu na tistih 150+ špilov na Steamo­vem seznamu vselej malo neprijeten občutek, kot bi ne bili zares moji. Kot bi bili le odbleski, ki lahko v trenutku ugasnejo, če se višje sile tako odločijo. Nasprotno so igre v imeniku GoG (Good Old Games) dejansko moje, saj so zajete v namestitvene datoteke na disku, nimajo zaščite in niso vezane na servis. Tako kot one ok­rog mene na policah – no, vsaj tiste, ki ne potrebujejo Steama. Digitalnost je fina, ampak ob upoš­te­va­nju faktorjev 'za vsak slučaj' in 'igre niso potrošni material, ki ga uporabim ter zavržem' imam raje ploš­ček. 
Obstaja pa še en vidik nevarnosti, da ostaneš brez dolo­čenih špilov, in sicer internetni večigralski. Razmislek sproža novica, da bo Nintendo 20. maja letos v vseh regijah ukinil spletno funkcionalnost svojih iger za wii in DS, ki uporabljajo servis Wi-Fi Connection. To pomeni izgubo multiplayerja v Pokemonih, Mario Kartih, Smash Bros. Brawl, Tetrisu in kupu drugih naslovov, objavljenih na Nintendo.co.uk. Wii in DS sicer nista bila osredotočena na obračunavanje po spletu, a vendar rezanje pomeni minus. Sploh če upoštevamo, da so prodali več kot 100 milijonov wiijev in več kot 150 milijonov DSov ter na milijone prizadetih špilov. Za to naj bi bila odgovorna prekinitev pogodbe med Nintendom in firmo Glu, katere tehnologijo GameSpy je prvi licenciral sredi minulega desetletja.

Compete against players online! pravi opis Wii Chessa. Ker wiijeve spletne štacune še ne bodo ubili, me zanima, če bodo prilagodili slogan.

Seveda nikjer ne piše in tudi ni realno, da bi Nintendo strežnike držal odprte za večno. Čeprav je novica neprijetna, je po osmih letih realno pričakovati, da se kaj takega zgodi. Vendar nekatera podjetja niso tako vztrajna. Sony bo 30. maja odklopil nalinijske strež­ni­ke za Gran Turismo 5, ki je izšel novembra 2010. Že po treh letih in pol! Slično neuča­kan je Electronic Arts, ki je januarja pozaprl serverje za kompletno serijo svojih športnih simulacij s cifro '11' (FIFA, NHL, Madden), ki so izšle ravno jeseni 2010, za dob­ro merico pa še internetno podporo NBA Jam in The Sims 2.
Okej, se zgodi. Toda ni prav, da so založniki odvezani vsakršne odgovornosti na ta rovaš, ker pač ni pisno navedeno, koliko ča­sa morajo imeti strežnike odprte. Morala bi se določiti meja, recimo najmanj tri ali pet let, za katero bi bili izdajatelji špilov nato pravno odgovorni. EA je lani poleti že staknil tožbo na ta račun od kupca, ki se je čutil nateg­njenega. Odrezali so mu namreč spletno podporo za več špilov na xboxu 360, ki jih je kupil po polni ceni, misleč, da bo njihova internetna funkcionalnost večna. Ni važno, če je to nerealno pričakovati – EA ni jasno navedel, da je rok trajanja omejen. Tega ni povedal kupcem pretepačine EA Sports MMA, kateri so daljinsko povezovanje odrezali komaj po letu in pol – s tem, da so do konca prodajali dodatno vsebino pod pretvezo, da je vse v redu. Pomisli, kako bi se po­ču­til, če bi nabavil z večigralstvom povezano dodatkovje dan pred umrtjem te plati.

Modern Warfare 3 je izšel leta 2011 in ima kar obljudene st­rež­nike. Isto velja za Halo: Reach, Crysis in še katerega.

Po Nintendovi najavi izklopa se je javnost zganila in dela na lastni inačici Wi-Fi Connectiona. Matično podjetje bi ji moralo pri tem pomagati, saj je nesmiselno, da gredo po zlu upoš­tevanja vredni deli številnih naslovov. Navsezadnje na netu lepo živi vrsta starejših iger, ki niso pripete na dobro voljo enega samega podjetja – Counter-Strike, Battlefield 2, Unreal Tour­nament, Quake Wars, niz Call of Dutyjev. Za PC, ampak vseeno. Morda bi lahko izdali popravke, s katerim bi igre z Wi-Fi Connectionom uporabile kako drugo vrsto povezovalne arhitekture. S tem bi Nintendo storil lepo gesto in prispeval k temu, da bi bilo čez deset let še vedno dovolj strežnikov, kjer bi te lahko v Tetrisu DS anihilirali Japončki, v Mario Kartu Wii pa naključne punčke z Nizozemske.

Strah pred odklopom objavljeno: Joker 248
marec 2014