Revija Joker - Rad imam košarko

ČLANKI
stranka » članki » kolumni » Rad imam košarko
Rad imam košarko
...
Sneti

Najprej sem na čast aktualnemu Eurobasketu načrtoval veliko retrospektivo košarkaških iger po zgledu tiste, ki sem jo storil z nogometnimi simulacijami. Nakar sem se zavedel, da bi le ponav­ljal ugotovitve iz sorodnih nogometščin (anali Izro­čilo žogobrca) in da nimam toliko materiala, da bi bil članek dejansko za­nimiv. 
Problem je v tem, da je košarka, ki jo imam sicer srčno rad in jo na čisto osebni lestvici postavljam pred fuzbal, manj medijsko izpostavljena in množično zanimiva ter slabše elektronsko zastopana. Izven serij NBA Live in NBA 2K ter starost, kot so TV Sports Basketball, Michael Jordan In Flight ter NBA Jam, se ne dogaja praktično nič. Ja ja, poznam tiste spletne in nemške menedžerščine, a o teh Excelu podobnih preglednicah nimam laskavega mnenja. Žarometi so na serijah 2K in Live, s tem, da je slednja več let hibernirala. FIFA in Pro Evo se vsaj medsebojno drezata, 2K pa ni imel konkurence in se je kakor NHL pri hokejadah ter Madden pri footbalijadah nekoliko polenil. Saj napreduje, a bolj kot ne gre za piljenje obstoječega in previdne korake.
Res je, da se NBA Live vrača. S frisom Cliva Irvinga iz clevelandskih konjenikov podprti Live 14 bo v najnaprednejši inačici prišel na playstation 4 in xbox one. Temeljil bo na novem pogonu Ignite in tehnologiji preigravanja, kravatarsko spretno imenovani Boun­ce­Tek. Sliši se kot nekaj iz joškate serije Dead or Alive, pripomoglo pa naj bi k življenjskemu driblingu in prekladanju žoge. In zakaj o Livu 14 ne pišem v okviru raporta z Gamescoma? Zato, ker ga tam ni bilo. Precej sumljivo za igro, ki naj bi bila nared še letos.

Po fiasku z nedelujočim onlinom v 2K12 so trinajstico popravili in v njej poteka dosti lig. V 2K14 pa se na PCju ne nadejaj finega modusa crews.

Tudi NBA 2K14 bo prispel na PS4 in XBO, kjer naj bi takisto nudil več realizma kot inačice za PS3, xbox 360 in PC. Slednji bo moral, kot kaže, na next-gen vnovič čakati najmanj leto, s čimer se ponavlja zgodba iz minulega desetletja. Niza 2K tedaj za ra­ču­nal­ni­ke sploh bilo ni, NHL je tiho ugasnil, FIFA za PC pa je šele z inkarnacijo (20)12 postala enakovredna onima za taveliki konzoli. Kar spomni se. Prej smo bili ra­ču­nalničarji obsojeni bodisi na konverzijo s PS2, bodisi na manjkajoče lastnosti. Znabiti bo zaradi distribucijske platforme Origin, ki omogoča dostop po vsem svetu, zdaj drugače. A bistvenih sprememb se ne nadejam. Če bo FIFA 15 in PCju enakovredna verzijama za PS4 in XBO, bom od radosti plesal kazačok na goriškem štadionu.
Boš rekel, ej, dol mi visi, kupil bom staromodno PC-verzijo NBA 2K14 za trideset evrov in se imel fino. Že, že. Ne dvomim, da boš dobro filal mrežo z Bryantom in klel, ko ti bo Blake Griffin uničeval cono. Toda košarkaške simulacije so v tem trenutku za dimenzijo bolj oddaljene od realizma kot nogometne. Glavna težava je v simuliranju stika teles, kajti bolj kot se v basketu bližaš obroču, manjši je manevrski prostor in silovitejši postaja stik med igralci. Stisnjen si v raketo, kjer se drenja pol ducata prešvicanih velikanov, se tišči drug ob drugega, se ruva, peha, deli komolce in izvaja drobne premike, da si pridobi izhodišče za veliko potezo.

Michael Jordan In Flight je izšel 1993. Takrat je bil z digitaliziranimi igralci carski, danes pa ga ne velja niti zagnati več. Smo napredovali, smo. Orenk.

To je drugačna dinamika od žogobrca in jo je v videoigri teže poustvariti. Met z razdalje so v redu simulirali že starejši špili, dočim gibanje v raketi in napad na koš še nista zadosti prepričljiva. Pogon 2K, ki ga gledamo že leta, enostavno ni sposoben dovolj podrobnih animacij in ne gre v ustrezno fizikalno globino, da bi zares preslikal, kaj pomeni, ko se Goran Dragič meter od table loti fintiranja ali ko v zabijanje krene masa, kot je Dwight Howard. Oziroma, da ne bomo gledali le čez lužo, Maccabijev center Sofoklis 'Baby Shaq' Schortsianitis – dva metra osem, 156 kil. Vsak, ki je fizično držal obrambo proti kaki gori mišic, ve, kako je, ko gre tak individuum kot parna lokomotiva na koš in si mu napoti. LeBron James ima recimo 2,03 metra in tehta 113 kilogramov, ob čemer ima gospod Isaac Newton le en nasvet: “Get the fuck out of the way or get flattened!” Te­ga ob­čut­ka aktualna generacija košarkaških špilov ni sposobna pričarati.
Da ne omenjam, kako neumno se počutiš, ko sprožiš vnaprej določeno animacijo, ki je prepočasna, in nemočno opazuješ svojega igralca, ki zaradi opletanja ni sposoben oddati žoge še pred iztekom ure, čeprav si mu jo poslal pred tremi sekundami. Ali ko ameriški mulc na internetu vso tekmo drka dribling med nogami in sili v vesoljske napade s prodori direktno na ob­roč, ker so bili razvijalci prevelike prpe, da bi take paciente zatrli najmanj s hitro utrujenostjo virtualnih športnikov. Hja, tedaj bi bila prodaja manjša.
Kakšnega napredka bosta sposobna Live 14 in 2K14 na PS4 in XBO, ne vem. Na Gamescomu so bili razvijalci skrivnostni in se niso hoteli meniti o igralnem delu pogona. Sem pa optimist, zlasti po napovedi, da bo 2K14 naposled vzel glavo iz riti in vseboval evropska moštva. Več o tem v privjuju špila, kjer povem tudi o napredku v pogonu. Na splošno pa se zna zgoditi, da osrednja postavka naslednje generacije košarkaščin ne bo švic na koži Nowitzkega in kompanije, marveč vernejša simulacija tega prekrasnega športa. He shoots – he scooooores!

Rad imam košarko objavljeno: Joker 242
september 2013