Revija Joker - Dark Shadows

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Dark Shadows
Dark Shadows
...
Navi

Režiser Tim Burton z ženo Heleno Bonham Carter in igralcem Johnnyjem Deppom tvori tolpo, ki se redno sestaja in ob srkanju psihedeličnih substanc cimpra čezlesne filme. Zdaj so k mizi pov­a­bili še Michelle Pfeiffer in rezultat je ena najbolj ču­daških čajank.

Barnabasova krsta se je odprla 11. maja.

Kaj točno so Temne sence? Komedija? Domišljijska grozljivčica? Parodija na vampirske romance, ki venijo v karafi vina? Čeprav film zarotniško pomežikne vse­mu temu, se glede umeščanja prav nič ne sekira. Burton s kompanijo dela tisto, kar se mu zazdi. In naneslo je, da jim je v oko padla hecna nadaljevanka Dark Shadows iz šestdesetih. Depp jo je kot otrok oboževal, zato zdaj navdušeno skoči v hlače vampirja Barnabasa Collinsa, čigar prigode so predelali v celovečerec. Zobnjak se po dvestoletnem spancu zbudi v letu 1972. Da je vse še bolj bizarno, ga zadeti otroci cvetja niti ne gledajo preveč čudno, čeprav si prvo že­jo pogasi s celim gradbiščem delavcev. Barnabas pa ni le nočna prikazen, temveč v njem bije tudi srce dru­žinskega človeka. Zato poišče pripadnike svoje nekdaj mogočne dinastije. A sijaj je tu dodobra načet, saj se je rodbina sfrknila v obubožano in skrajno disfunkcionalno familijo, podobno Adamsovim. Jedro tvo­rijo mati prednica (Pfeifferjeva), hišna psihiatrija (Helena), guvernanta, mulasta pubertetnica in fantin, ki vidi duhove. Seveda jih, če pa se spreletavajo vsepovsod po zanemarjeni graščini! Da so vso družino upodobili tako dobri igralci, vključno z otrokoma, je lep dosežek. Dodajmo še vsiljivko, čarovnico Angelique (Eva Green), ki je z Barnabasom bolestno obsedena. Pohujšljivosti, ki jih Twilight sramežljivo preskoči, so tule prav radostno v prvem planu.

Barnabas Collins je sicer potreben manikure, z zob­no higieno pa nima težav. Ker se na sončni svetlobi vname, naokrog hodi zakrit kot Michael Jackson.

Kot si lahko mislite, takle trk svetov ne more miniti brez obilice štosov. Film se otvori kot pisan rompompom, kjer je Depp s svojimi grimasami in barvami glasu v starinski srednjeveščini neulovljiv. Počeni liki so mu pisani na kožo in temo zna odlično uravnotežiti s svetlobo, kakor smo videli pri njegovem norem Klobučarju ter Willyju Wonki v Čarliju in tovarni čokolade. Po krvošpricu Sence sicer spomnijo na muzikal Sweeney Todd, vendar imajo le občasne popadke grozljivosti. Večinoma je vzdušje skrajno neresno in film v prvem delu kar pogrkuje od želje, da bi te spravil v smeh. Žal pa sama štorija ni dovolj trdna in homogena, da bi na krilih začetnega navdušenja plahutala vseh 113 minut. Prav vidi se, da so bili skeči miš­lje­ni za krajši časovni format, v celovečercu pa se to neugnano zaletavanje v vse smeri ne znajde najbolje. Zato se proti koncu že nemirno presedaš in se spra­šu­ješ, ali prostodušno metanje elementov na platno res nima meja.

Dark Shadows objavljeno: Joker 226
maj 2012