Revija Joker - Dylan Dog: Dead of Night

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Dylan Dog: Dead of Night
Dylan Dog: Dead of Night
...
Quattro

Malo je stripov, ki bi na ozemlju bivše očetnjave uživali tako kulten status, kot sta ga italijans­ka Alan Ford in Dylan Dog. Slednja pripoved o raziskovalcu mor je omrežila tako staro kot mlado in celo populacijo, ki nima otepavčkov med nogami. Zato so bile napovedi, da kani Hollywood na platna spraviti to ikono, sprejete s precejšnjo mero skepse. Pomnimo, da je založniška hiša Bonelli večkrat in vsakič neuspešno skušala prodreti na največje svetovno stripovsko tržišče, nazadnje ravno z Dylanom in v navezi z znanim založnikom Dark Horse. Ni šlo.
Kar niti ni presenetljivo, če vemo, da je Dylan parazit film­s­kega sveta, saj se je ves čas obilno napajal iz gro­­z­ljivk in srhljivk. Vsaka epizoda je bila nabita z refe­­rencami in pokloni Romeru, Carpenterju ter Cravenu, pa klasikam izpod peresa Wellsa, Poeja, Lovecrafta. Nenazadnje je tu bil komični privesek Groucho, čigar zabavnost je izhajala iz popolne nesmeš­nos­ti njegovih dovtipov. Kako to prenesti na film?

Nekdanji Superman res ni Rupert Everett, ki je za vlogo svojega stripovskega dvojnika že prestar. A rde­čo srajco in črn suknjič nosi povsem solidno.

Preprosto – vse omenjeno izključiš. Dylan v Dead of Night živi v New Orleansu, ne v Londonu. Groucha je zamenjal nov lik Marcus in detektivov zaščitni znak, beli hrošč kabriolet, je črn. Še več, poba ne raziskuje nadnaravnih pojavov, ampak se ukvarja z banalnim sledenjem nezvestim ženam in možem. A temu je hitro konec, ko pride naokrog čedna punca (vsaj to je še ostalo), katere oče je skrivnostno umrl. Vse kaže, da ga je pokončal volkodlak. Dylan se supernaturalne­ga otepa, a kmalu prične tancati znani ples vampirjev, zombijev in demonov.
Kljub nespoštovanju izvirnih stripov pa je Dead of Night prisrčen, gledljiv in popolnoma nepretenciozen film. Zaveda se, da ni tisto, kar bi moral biti po fanovskem videnju, vendar ima za to opravičljive razloge. Groucha Marxa ali celo njegovega imitatorja recimo ne more uporabiti nihče, ker nad njegovim likom in delom bdi zajebana organizacija, ki ne dovoli absolutno ničesar. Zato so mu v ameriški izdaji stripa obrili br­ke. London je bil za nizkoproračunske filmarje preveč eksotična lokacija. In hrošč – je res važno, da ni bel? Raje so se posvetili scenariju, ki je nezgrešljivo dylanovski, vpregli Brandona Routha (Superman Returns), ki sicer ni Rupert Everett, a je karakterno in vizualno dostojna zamenjava, ter mu v zombiju Marcusu našli partnerja, s katerim imata zgledno kemijo. Skorajda ne boš uzrl akcijskega tamanjenja pošasti, zato pa kup referenc, pikrih komentarjev in humornega pogleda na tisto, kar bi te moralo strašiti. Nnazadnje se je DD potikal tudi po vzporednih svetovih. Delaj se, kot da je film od tam, in si ga privošči.


Dylan Dog: Dead of Night objavljeno: Joker 217
avgust 2011