Revija Joker - Star Trek

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Star Trek
Star Trek
...
Quattro

Ko so se možje v oblekah pri Paramountu od­lo­či­li, da bodo po dokajšnjem neuspehu tako TV-serije Enterprise kot desetega filma v franšizi Star Trek le-to poslali na zaslužen počitek, niso mogli napraviti boljše poteze. Pa ne zato, da bi med ruljo z oddihom spet zbudili željo po novih Zvezdnih stezah. Počitek so v prvi vrsti potrebovali scenaristi, ki jim je po desetletjih vsakotedenskega ustvarjanja razumljivo zmanjkalo idej. Nakar je med ljubitelje treščila novica, da bomo ugledali nov film, ki bo pometel s Trekom, kot ga poznamo. Sploh smo zazijali, ko smo izvedeli, da ga bo režiral J. J. Abrams, tip, ki stoji za Clo­verfieldom, Mission: Impossible 3 in nadaljevanko Lost. Nekateri pravoverneži so že jeli brusiti špice na ušesih in se podajati v kruti boj za ohranitev vsega, kar so Steze predstavljale. Drugi pa smo z zanimanjem spremljali vsak viralni video in drobceno informacijo, ki je mogla pricurljati. Ter bili vsak dan bolj prepričani, da tole bo pa zaprmej ena skrajno kulska reč.

Že spočetka je jasno, da ne bo po­doben ostalim iz serije. Abramsova vizija je samosvoja in kul.

Kar se odvrti na platnih, je dejansko izdelek iz drugega vesolja. Ne razumite me narobe, film je izpiljena, izkristalizirana esenca vsega trekovskega, kar pomeni, da preloma s tradicijo ni. A to dostavi na samosvoj, moderen, na trenutke celo intimen način. Štorija, ki se ubada z najbolj ranimi leti na Kirkovem Enterprisu, ima nekaj za lase privlečenih momentov in zaplet, ki bi ga bolj pričakoval od poznih sezon Voyagerja. A to ni tisto, kar da gibljivi sliki dušo. Abrams te namreč zbombardira z detajli, ki bi jim sploh ne posvetiš pozornosti, vendar se prikradejo nekje od zadaj in te potem brcnejo v kognitivni center. Recimo eksplozije, ki v vesolju utihnejo. Fazerji, ki se po vsakem strelu polnijo z značilnim zvokom. Tuje vrste, ki so dejansko podobne tujim vrstam, ne ljudem z drekom na čelu (mimogrede, v filmu sem močno pogrešal Andorijce).
No, glavni element, ki najbolj potegne stran od banalnosti, so odnosi med glavnimi junaki. Po vrsti sami mladi junci, ki niso še niti diplomirali z Akademije, se po peripetijah znajdejo na Enterprisu. Njihova prijateljevanja in spori z lahkoto prikažejo, kako so mogli Kirk, Spock, Uhura, McCoy, Sulu in Scotty postati tako uglašena ter globoko zaupajoča si ekipa, kako so pridobili spoštovanje drug do drugega in zakaj mora biti Podvig ravno v njihovih rokah. Praktično ni igralca, ki svoje vloge ne bi odigral odlično. Nekateri so dvomili v Chrisa Pina kot Kirka, ki je dokaj neznan, spet drugi drkajo na preobrazbo Sylarja iz Herojev v Spocka (Zachary Quinto). Krono pa definitivno pobere Karl Urban kot McCoy. Ne vem, ali je to bil namen avtorjev, a zajedljivi dohtar v filmu deluje kot centralna oseba, ki poskrbi, da so vsi v pravem trenutku na pravem mestu, hkrati pa ne skopari s cinizmom in trejdmarkanimi frazami. Nasploh enajsti film Star Trek obiluje s pokloni izvirni seriji in uporabi vsak stereotip, ki opiše Zvezdne steze skozi pol stoletja nastanka. Od tega, da se Kirk povalja z zeleno vesoljko, se stepe z vsem, kar ima pesti, zgoljufa slavni test Kobayashi Maru in kupa ostale navlake, ki ga prikazuje kot kavbojca, do maltene vseh slavnih izjav ostalih junakov, običajno uporabljenih v čisto novi luči.

Čeprav ves film gradi zlasti odnos med Kirkom in Spockom, je tale slika izjemno pomenljiva. Doktor McCoy je tisti, ki vleče vse niti.

Rekel bi sicer, da jedro najnovejše instalacije kljub takim poklonom pači in krivi razvoj Roddenbe­rry­­jeve vizije psevdokomunistične utopije. Toda v resni­ci doda tisto najpomembnejše, kar so televizijske serije in filmi pod imenom Star Trek skozi desetletja izgubile – človeški faktor. Zvezdne steze končno niso več zgodba o vesolju, novih planetih in civilizacijah, v kar so se zlagoma prevesile, ampak vnovič pripoved o ljudeh, ki so pogumno šli, kamor pred njimi ni šel še nihče. Ne vesoljska opera, ampak vesoljska drama. Galaktika brez religioznih dimenzij. Tisto, kar bi si Vojna zvezd želela biti. Lahko rečem samo: “Prosim, ŠE!”

Star Trek objavljeno: Joker 190
maj 2009