Revija Joker - Malozaslonski stripovski odvrtki

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Malozaslonski stripovski odvrtki
...
Na uredniški mizi ob usmrajenem kadavru dežurnega zlobnjaka se znajdejo tri okrogline, na katerih so naSneti animirani pripetljaji stripovskih nadjunakov hiše DC Comics. Taki, ki so namesto v kina šli naravnost na domoploščke.

Ko je bil tale vaš predani pisec, ki je zdaj hodeči metuzalemski kadaver, mulec v sedemdesetih in osem­­desetih prejšnjega sto­letja, je bil nor na stripe. Nudili so hudo akcijo, veličastne like, nor humor in alternativne svetove, vse to na nedo­raslemu čukcu dostopen način. Sličica, malo teksta, cenen papir, nizka cena = čista zmaga. Kot najslastnejše žlikrofe z bakalco sem goltal Ala­na Forda, Zlatno serijo (Veliki Blek je ownal Zagorja!), Dylana Doga, sredinske zadeve v Politikinem zabavniku, Disneyjevo druščino in še sto drugih, zdaj pozabljenih reči. In četudi sem po­četje kasneje nadgradil s knjigami ter igrami, stripov nisem zavrgel.

“Jojmene, stripovskih filmov ni dovolj v kinih, zdaj nas bodo zasledovali še s polic trgovin in videotek!” Tak refleks je pričakovan, saj je stripofilmov res veliko, večina pa jih je precej zanič. A vidi se, da so pri DC Comics opisane tri projekte vzeli resno in da jih niso namenili mulčadi ter omejencem.

Hitro prevrtavanje naprej na današnjik razkrije, da so zdaj filmi tisto, kar so bili nekdaj stripi. Tehnologija je napredovala in je zadosti dostopna sleherniku, da domišljije ni treba več uokvirjati in pi­sati v oblačke, temveč jo za ceno vs­topnice ali devedeja narediš gibljivo, glasno ter spektakularno. Le odob­ritev denarnikov v studiu potrebuješ. To sicer pomeni manj širine, saj večji stroški pomenijo potrebo po manjšem tveganju, in okrnjeno domišljijo, ker ti je vse dano na pladnju. A to je druga debata. Kar sem želel reči, je, da če si včasih za pobeg iz krute realnosti sedel pred strip, greš zdaj v kino in si ogledaš ene­ga od premnogih žlahtniških izdelkov, od 300 do Wanted. Stripi so v defenzivi, filmi v ofenzivi, jebiga.
Velika, stara striparska podjetja se kajpak skušajo prilagoditi novemu ozračju. Pri tem prednjačita Marvel Co­­mics in DC Comics, ki obvladujeta velik del trga že od leta 1939 (Marvel) ozi­roma 1934 (DC - Detective Comics). Da prodajata licence Hollywoodu, ni nič novega; sveže je to, da se DC vse bolj posveča odraslejšim gledalcem, medtem ko Marvel z bolj plitkimi izdelki na prvo žogo in z več kabuma st­re­že mladeži. Poglejte si razliko med Superman Returns in Hellboy 2, recimo, ali med The Dark Knightom ter novim Hulkom.
Toda DC Comics, ki ga je Marvel z napadalno politiko prejšnja leta globoko ranil, se pobira še na druge načine. Eden so igre, kjer že res prevelikemu kupu Marvelovega ščiša kontrira s projekti tipa DC Universe Online in Mortal Kombat vs. DC Universe. Druga pa so izvirne risanke sko­­raj ce­­lo­ve­čer­niške dol­žine, narejene na podlagi DCjevih stripovskih predlog, ki gredo namesto v kina na devede oziroma blu-ray. Od lani do letos so v partnerstvu z Warnerjem izdali že tri. Najprej je prispel Superman: Doomsday, potem Justice League: The New Frontier in ravnokar Batman: Gotham Knight. Za naslednje leto pa na­črtujejo crtič Wonder Woman.
In kakšne so te zadevščine? Pobuljimo.

Malozaslonski stripovski odvrtki objavljeno: Joker 183
oktober 2008