Revija Joker - Doomsday

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Doomsday
Doomsday
...
Sneti

Brez zveze. To je kratek in moder povzetek novega filma angleškega režiserja Neila Marshalla (Dog Soldiers). Pod kritiko je že zasnova, ki SPET govori o smrtonosnem virusu. Ta pomori vso Škotsko, medtem ko Anglija na severni meji enostavno postavi visok kovinski zid (v enem tednu, aha) in čaka, da se zadeva umiri. A hudič vzame šalo, ko mali nepridiprav 30 let kasneje doseže London. Zdaj je na slaboritni vojakinji Eden Sinclair (fotogenična tumrejderka Rhona Mitra), da s kompanjoni odide v Glasgow in dobi zdravilo od čudakov, ki so očitno preživeli katastrofo.

Aha, takele (jim) zrastejo, ko smrtonosni virus fenta večino ljudi. To pride od bio koruze.

No, Neil & scenaristi se ne ustavijo pri tej neskončni prežvečenosti, ki je ne potrebuje niti najbolj zakotna vi­deoteka. Ne, prav trudijo se, da zajebejo še vse os­talo. Ko se soldatje znajdejo na Škotskem, tam najdejo stotine madmaxovskih panksov, ki vsi mišičasti in lepi (vključujoč tatuje ter umetne nohte) živijo v simpatični kanibalsko-mazohistični družbi, poslušajo pop koncerte in očitno ves dan delajo molotovke ter visijo po temnih kotih, da lahko v ključnem trenutku napadejo naše junake. Ob kupu neumnosti, ki jih tu predoči Doomsday, si v nevarnosti, da ti možgani iztečejo skozi ušesa, saj takega podcenjevanja gledalca ne vidiš vsak dan. Samo primer: dobri fantje uletijo v najhudejših oklepnih transportnih vozilih, katerih vetrobransko steklo ne zdrži udarca s kladivom. Nato se preselimo na podeželje, kjer živi konkurenčna združba, ki se šlepa na srednjeveškost, viteze in viline, kar botruje tepežu, streljanju in še kar zabavni & spektakularni, a naposled kot noč butasti cestni dirki, kjer imajo panksi naenkrat množičen štirikolesni park, hektolitre bencina in kripe, ki drvijo hitreje kot 550-konjski bentley continental GT. Aja, in Rhona ima umetno oko, ki deluje kot kamera ter ga daje v gla­vo in iz nje. Bog se usmili. Da bi pošteno raziskali nastavek ideje o pokvarjenih politikih, to pa ne.

Rhona v glavni vlogi ni slaba. Res pa je, da scenarij od nje ne zahteva pretega. Ali natega.

Ko je plazu debilnosti naposled konec in lahko olaj­šano zadihaš, se samo vprašaš, kdo daje denar za te neumnosti in čemu se toliko ljudi tako trudi, da bi posnelo nekaj tako brezupno zgrešenega. To so neke one kravatarske fore. Brezzvezne.

Doomsday objavljeno: Joker 181
avgust 2008