Revija Joker - The Chronicles of Narnia

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » The Chronicles of Narnia
The Chronicles of Narnia
...
Navi

O Lewisovi z metaforami nabiti pravljični mojstrovini, navzkrižnih povezavah s Tolkienovim Gospodarjem ter navezi med režiserjema Petrom Jacksonom in Andrewom Adamsonom, za katerega je Narnija po Shreku prvi projekt z živimi igralci, je bilo mnogo povedanega že v Jokerju 148. Otroško skromne stopetdeseterice strani Leva, čarovnice & omare, kjer brata in sestri z igranja skrivalnic preidejo na reševanje fantazijske dežele spod jarma blede vešče, za dvourni film ni bilo treba krčiti, marveč ponekod kvečjemu raztegniti (in prav s tem dati snov radostnim prstanovskim primerjavam). Večinoma dopičično sledenje knjižni predlogi mestoma spominja na ono iz Kamna modrosti in zlasti prva polovica, ko se otročad pred vojno umakne na deželo prerekat, ali je v omari še kaj drugega razen plaščev, teče malenkost prelagodno. Liki so pridobili nekaj mesa, čeprav jim do popolne verjetnosti z izjemo Lucije v podobi fantastično neizumetničene Georgie Henley malo zmanjka, poglobljenim družinskim zdraham in ljubezni navkljub. William Moseley je pač najstarejši dobrosrčni ukazovalnež, Anna Popplewell se brihtasto zanaša na trdo logiko in razum, dočim je črnoovčji Skandar Keynes s svojo trmoglavo častihlepnostjo ledeni čarovnici lahek plen. Mrzla zloba Tilde Swinton je kot nalašč za visokopetenje po (umetno) zasneženih novozelandskih gozdovih in zatiranje desetin sort posebnoučinčnega mitološkega življa iz računal, ki so izpljunila tudi Goluma. V končni bitki se cufa več kentavrov, ogrov, favnov in ostale zalege kot Slovenci letno proizvedemo otrok, in glede na izvirnik orenk razširjen veleboj je poleg primerno pretresljivega križanja na kamniti mizi drugi vrhunec filma.

Gospod Tumnus v kopitcih Jamesa McAvoya z malo Lucijo uganja večplastno pomenljive diaboličnosti.

Navdušujoče prstanovsko mahedranje z meči (minus kri in nagnusno vnete dlesni, sicer bi izdelek fasal kaj resnejšega od PG), resnoben tok zgodbe, ki ga poživita prikupna bobrovska zakonca z nenehnim dobrodušnim zbadanjem, in občasne zgoščine temačnosti poskrbijo, da ima prvi iz serije narnijskih filmov (koliko od sedmerice zgodb bodo dejansko posneli, še ni znano; vedno naj bi nastopili drugi igralci) skladno z nadmočnostjo drobne knjižice veliko ponuditi tudi onim, ki zaradi let sami ne morejo več stopiti onkraj, bi si pa želeli.

Razkošen glas je veličastnemu, docela računalniško ustvarjenemu Aslanu posodil Liam Neeson.

The Chronicles of Narnia objavljeno: Joker 149
december 2005