Revija Joker - Fantastic Four

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Fantastic Four
Fantastic Four
...
Sneti

Tako kot obstajajo igre in igrice (recimo one za mobilne telefone), obstajajo filmi ter filmčki. In Fantastic Four je filmček oziroma ustreznica kratkemu mobilnemu špilčiču, ki ga izkoristiš, da se zamotiš, ko nimaš početi ničesar pametnejšega. Gre za kristalno emtivijevsko-popkornast superjunaški celuloidni izdelek, namenjen dveurni zaposlitvi čutov, ne pa tudi misli, ki cilja na z videospoti in cenenimi razturaškimi hollywoodskimi spektakli prepojeno populacijo dvanajst- do petnajstletnikov. Temelj je kakopak stari strip, ki ga je v odgovor na herojske skupine tipa Justice League ustvaril ata Pajkomoža, Stan Lee. Moštvo štirih znanstvenikov (vključujoč eno hudo lutkasto znanstvenico - Jessico Albo - ki je v vlogi možganarke tako prepričljiva kot jaz pri hitrostnem drsanju) gre v vesolje in tam zavoljo blaznega vsemirskega pojava faše preureditev DNKja, kar jim po vrnitvi na Zemljo da posebne moči. Miselni vodja postane raztegljiv kot gumica, blondinka se naredi nevidno in projicira psionični ščit, postavljač se vnema in/ali leti, medtem ko mišičavko zadobi kamnito kožo in nasploh postane silen uga buga badass mofo. Nasproti jim stoji dežurni zlobnež, dr. Doom oziroma poslovnež iz Latverije (sic!), ki je bil takisto tam gori in se z vodjo grupe kot kak gnujev samec bori za naklonjenost joškače. Njegov dar sta kovinska koža in sposobnost bljuvanja elektrike, zaradi česar ga kakopak odenejo v plašč, ki ga naredi za bližnjo žlahto temnim jedijem iz Vojne zvezd.

Albinska Džesika bi tudi v resničnosti potrebovala podobno sposobnost, da bi se ubranila napadov s slino številnih potrebnih oboževalcev.

Toda premišljati o tem, ali se on zgleduje po njih ali morda oni po njem (v ancientnem stripu), bi bil intelektualni presežek, ki si ga Fantastični štirje niti pod razno ne zaslužijo. Pač sediš v temi, srebaš mrzli ceodva plus vodo plus cuker, zreš veliko rompompoma in bliskanja ter pristostvuješ klasičemu zapletu tipa 'se kregamo med sabo, ker nam je težko, ampak ko drek zadene ventilator, stopimo skupaj in kot moštvo razsujemo slabemu fantu fris'. Včasih se prostodušno nasmehneš ali celo nasmejiš, malo sočustvuješ z ubožci, malo bi potihem rad postal zlobnež, ker je pravzaprav kul in neusmiljen kot taprav dec, nakar je zadeve konec in se natanko enake volje kot prej vrneš v resničnost. Instantni sanjski balončkast svet brez vezi z realnostjo, heh.
Če bi bil star dvanajst let, bi mi F4 nadvse dogajali. Ne bi pa bi jih niti v tistih nežnih letih, ko sem bil en velik masten mozolj z malo puha na gornji ustni, pomnil dlje kot do naslednje najave filma z Jessico Albo. Popkorn, kaj čmo.

Fantastic Four objavljeno: Joker 145
avgust 2005