Revija Joker - War of the Worlds

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » War of the Worlds
War of the Worlds
...
Sneti

Wellsov klasični ZF-roman, o katerem ste si lahko več prečitali v prejšnjemesečnem črkožerju, je torej pod Spielbergovim in Cruisovom vodstvom prispel na velika platna. In če česa filmu ne moremo očitati, je to manko tresk-bum-banga, kajti za svojega dobrega jurja tolarjev človek dobi toliko fletnih razsutkov človeške civilizacije, da je že to vredno nakupa karte, če te zanimajo predvsem taki prizori. Ko vesoljci uletijo z megamašinami in začno z ljudmi početi tisto, kar pač z njimi vesoljci tradicionalno najraje počnejo, se dvorana dobesedno trese, gledalec pa spuščene čeljusti zija v titansko destrukcijo pred seboj, po kateri Spielberg vešče vihti kamero. Oporno točko za čustva ima pak v disfunkcionalni družini, sestavljeni iz mačističnega delavskega očeta (Cruise), najstniškega sina in desetletne hčerkice (nenadoma povsod prisotna Dakota Fanning), ki jo pred napadalci durha čez razbiti ameriški severovzhod. V prvi polovici filma je raztur dejansko neponovljiv, Štefan pa se odlikuje tudi po tesnobnih, klavstrofobičnih ter pretresljivih trenutkih, ki so posneti tako mojstrsko, da te stisne pri srcu. Posebej je všečen prikaz človeške zverinskosti, ki pod pritiskom okoliščin nastopi brez kakršnihkoli zombije-izdelujočih virusov.

Dvomiti gre, da bo War of the Worlds največji kinematografski hit vseh časov, kot so napovedovali ...

A žal ima vsaka medalja dve plati in vsak film dve polovici, in v Vojni svetov je druga podložna prvi. Čeprav mi je Cruisov junak, ki to v bistvu ni, temveč se samo bori za preživetje in svojo deco, nadvse všeč, in dasi mi je resnobna melanhoničnost zaključka nadvse sedla, se zadeva resnično prehitro odvrti. V nekem trenutku sta tu še popoln brezup in hudi, praktično nedotakljivi alieni, v naslednjem pa Morgan Freeman že žebra nauk. Prav tako je v okviru filma premalo razloženega (zakaj nas vesoljci sploh naskočijo, kaj je v bistvu tista rdeča svinjarija in tako dalje), logične luknje obilujejo, vesoljčki so nerazumljivo generični in čisto pretirano podobni onim iz ID4, več kot očitno pa je Spielberg igral Half-Life 2, kajti predstavitev alienskih hodcev ter boji v Bostonu so nesramno slični Valvovi viziji dogajancije v Mestu 17.
Impresiven badabum, se pravi, kul učbenik za vsakogar, ki ceni izvrstno kamero in nadmočne posebne efekte, ter luštni elementi v obliki grozljivčnih vložkov pa premišljanja o tem, kako urno se človek prelevi v zver, ko mu odvzameš mobilni telefon in avtomobil. Neka zapomnljiva zadevščina, celo klasika, pa War of the Worlds ni. V bistvu lahko, če vas nima, da bi zijali v efekte, in niste študent AGRFT, preberete knjigo ter boste imeli od tega več. Kot ponavadi, heh.

War of the Worlds objavljeno: Joker 144
julij 2005