Revija Joker - Kingsglaive: Final Fantasy XV

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Kingsglaive: Final Fantasy XV
Kingsglaive: Final Fantasy XV
...
Sneti

Po poletju faliranih blockbusterjev, ponesrečenih stripovskih umotvorov in nepretresljivih igričars­kih priredb (Angry Birds, Ratchet & Clank) me je skorajda zapustilo upanje, da bom ugledal dober izdelek v akcijsko-fantazijski štimungi. A treba je bilo le tega, da utrujeni in cinični Hollywood razjaha, vajeti pa pre­v­zame nekdo drug. V tem primeru Japonci iz založ­ni­ka iger Square Enix, ki je z lastnim CG-studiem Visual Works udejanjil hudo gledljivo ter impresivno celove­černo animiranko Kingsglaive. Ob njej nisem uži­val le kot ljubitelj svetov iz frpjskega niza Final Fanta­sy, marveč kot čisto 'neodvisen' gledalec, željan nepod­cenje­val­nega spektakla in visoke fantazije s srcem.

Helebardnica je na razpolago v streamerski inačici, medtem ko ploščkovna pride 4. oktobra. Priložena bo deluksni in ultimativni inačici FFXV.

'Glaive' je starinski izraz za helebardo, tu pa označuje osebno stražo kralja dežele Lucis. Kraljevina na Zemlji sličnem planetu Eos je že dolgo pod pritiskom sosednjega cesarstva Niflheim, ki se širi z vojaškim osvajanjem. Napadalcem vstop preprečujejo moč ča­robnega kristala in hrabri branilci. Med njimi je hladnokrvni mladenič Nyx, ki službuje kot član omenjene straže zaradi posebnih moči. Sposoben se je namreč instantno prežarčiti k vrženemu bodalu, kar mu omogoča zmagovito bojevanje in premagovanje nepremostljivih preprek. Toda ali bo to dovolj, ko Niflheim izvede ulti­mativni napad? In kako se bo obneslo njegovo vahtanje princese Lunafreye, obljubljene kraljeviču Noctisu?

Že zgodaj v animiranki si deležen veličastnega in masovnega spopada magičnih branilcev kraljestva Lucis z biomehanskimi napadalci Niflheima. Bodo take videti igre čez deset, petnajst let? Ali morda že prej, slin?

Pričakovanje solzave (ali sploh kakršnekoli) ljubezenske zgodbe in tipskega animejskega občutka ni na mestu. Navzlic tokijskemu poreklu je Kingsglaive na moč zahodnjaški izdelek, ki po finalfantasysko zd­ru­žu­­je srednjeveškost in magijo s tehnološkim svetom. Na enem mestu se drenjajo ča­rov­nice, ki vrtinčijo viharje, teleportirni nožičkarji, biološko-mehanske nakaze, leteče ladje, moderne ulice, gromozanski demoni in vitezi v elektronsko podprtih oklepih. Veličastni templji in gradovi stojijo med ban­č­nimi nebotičniki, ­športni avtomobili gazijo z velemeči oprem­ljene oklep­ljence, monstrumi preteklosti sreču­je­jo pošasti prihodnosti. Sliši se kot neprebavljiva mi­šunga, toda avtorjem je kljub trpanju elementov uspelo izdelati kolikor toliko kohezivno alternativno dimenzijo, ki privlači ravno zaradi nebrzdanosti, širine in samosvojosti.

Čeprav se igra odvija na planetu Eos, je po metropoli polno resničnih logotipov. Junaki pa drvijo v audiju R8, ki so ga oblikovali posebej za Kingsglaive.

Ter nepredvidljivosti in hitrosti, kajti Kingsglaive je pravi ringlšpil dogodkov. Ne seznanimo se še dobro z Nyxom in tovariši v gardi, že se začno rolati izdajstva, senčni načrti in politične igrice. Vse to omogoči domala stalno brizganje ad­­renalina: bodisi v veličastnih mečevalskih obra­ču­nih, bodisi v prekopicevanjih visoko nad širno prestol­ni­co, bodisi v avtomobilskih in robotskih pregonih z obilico streljanja. Raztur kulminira v to­talni destrukciji po zgledu Godzile in titanskih robotov, na katere so Japonci ojdipsko trčeni. Ob tem prideta še kako do izraza fantastična animacija in raznoliko kadriranje. Ra­čunalniška zunanjost, ki se nevarno približa stvarnosti, najbolj izstopa pri ljudeh. Njihova živ­ljenjskost ustvari raznotere simpatične ose­be z niti ne tako plitkimi vodili. Ker gre za zgodbo o re­še­vanju sveta, intimne usode niso zares poudarjene, vendar se je moč pois­to­vetiti s številnimi nastopajočimi, od peonov na ša­hov­nici do tistih, ki jih potiskajo naokoli. K temu pripomorejo izvrstni govorci, med njimi Sean Bean, Lena Headey in Aaron Paul.

Če bi se vztrajalo pri starih FFjskih smernicah, bi ga Nyx in Lunafreya pobiksala in nato furala svetobolje. Toda časovno okno je vse prekratko za kaj takega.

Težave vidim predvsem v vnovičnem zgledovanju po Vojni zvezd, od katere se Final Fantasy nikakor ne more oddvojiti, in v ozkosti pripovedi. Kljub skoraj dvema urama se vse dogajanje odvije v eni noči in iztek je nekoliko nedorečen, saj gre v bistvu za uvod v novembra prihajajoči špil FFXV. O tem priča tudi prizor za odjavno špico, v katerem naposled srečamo tolikokrat omenjanega kraljeviča Noctisa, glavnega junaka igre. In, jasno, določena količina siraste cenenosti mora biti. Toda pod črto sem nad Kingsglaivom navdušen in objokujem dejstvo, da ne bo ugledal naših kinodvoran, medtem ko bo po njih smrdela obilica h'woodskega dreka. Ni fer.

Kingsglaive: Final Fantasy XV objavljeno: Joker 278
september 2016