Revija Joker - The Revenant

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » The Revenant
The Revenant
...
Sneti

Če 'preživetveni vestern' še ni obstajal, ga je zdaj na zemljevid neraziskanega z Revenantom postavil proslavljeni mehiški režiser Alejandro Gon­zález Iñárritu (Birdman). Film spremlja odisejado me­jaša Hugha Glassa (Leonardo Di Caprio), ki leta 1823 skupini lovcev pomaga nabirati kože v nerazis­ka­ni divjini tedanje velike zvezne države Louisiane, ki se je raztezala vse do Kanade. Ko Glass doživi nesrečo, ga tovariši pustijo za mrtvega, kar ga spodbode k temu, da bo na vsak način preživel in se jim maščeval. Sledi bolečin in neprilik polno romanje iz srca zares divjega zahoda, kjer se Glassu zoperstav­ljajo domorodci, Francozi, zveri, sneg, prepadi, reke, volkovi, lakota in poškodbe. Še dobro, da je z njim duh umrle življenjske sopotnice, zale Indijanke, s katero imata mladoletnega sina. Njegova usoda je dodatna brca v Glassovo rit, da za­čo­pati izdajalce …

Di Caprio je v kožuhovini videti kot divjež iz Igre prestolov in barvna paleta je slična tej proslavljeni seriji. Toda ogledni občutek je veliko bolj realen.

O vizualni impresivnosti Revenanta (beseda pomeni pri­kazen oziroma nekoga, ki se vrne od mrtvih) ni dvoma. Iñárritu svoje mojstrstvo demonstrira z neverjetnimi prizori neokrnjene narave, ki so jo našli v treh različnih državah in v različnih letnih časih. Prav odsotnost računal­niš­kih učinkov daje scenam nezamenljiv pridih pristnosti. V to se nadmočno vklaplja fantastični Di Caprio, s katerim je težko ne trpeti in ki je moral za to oskarjevsko vlogo plavati v zamrznjenih rekah ter se plaziti v konjska trupla. Podobno odličen je neprepoz­navni Tom Hardy, pobesneli Maks, v podobi nasprotnika s teksaškim naglasom in temačnim sr­cem. Ona­dva sta glavna kosa v mozaiku neizprosnosti, ki ne štedi s krvavostjo in nudi precej drugačno sliko Divjega zahoda od tipskih vesternov. Tu, med smr­dljivimi bradači in tomahavke vihtečimi indijanci, velja zakon močnejšega, najbolj silovito pa ljudi premika lakota, ne visokoleteče ideje. Skalpiranje, ubijanje in posiljevanje so sicer omeh­ča­ni, a prisotni.

Vlogo negativca prevzame 'mojster naglasov' Tom Hard. V drami Locke je zavijal po valižansko, tu pa prepričljivo momlja žmohtno kmetavzarščino.

Težava je v tem, da je Revenant pravomoški le na površju. Dasi so z njega spraskali vsakršno patiko romantike, je slednja še kako prisotna v njegovem jed­ru. Glass nenehno videva umrlo ženo, ki je seveda eno z naravo, kakor Indijanci v tem filmu nasploh. Črnobelo, klišejsko ločevanje na neotesane belce, ki si jemljejo skvo otopelih pogledov, in plemenitih domorodcev, ki živijo preprosteje ter kajpak bolje, je otročje in do gledalca domala žaljivo. Nasploh je film poln enostavnih rešitev z namenom zagotavljanja blagajniškega uspeha. Roman Michaela Punkeja iz leta 2002, na katerem ohlapno temelji, je veliko bolj odrasel, z normalnimi razlogi za Glassovo sovraštvo in z odlično predstavitvijo širše slike boja Indijancev z belci. Toda kdo danes še bere? 

The Revenant objavljeno: Joker 270
januar 2016