Revija Joker - Spectre

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Spectre
Spectre
...
Sneti

Pri preteče zvenečem naslovu novega Bonda ni najbolj zanimivo njegovo domoljubno britans­ko namesto ameriško črkovanje, marveč vpliv pojma na 007-univerzum. Spectre, 'prikazen', je nam­reč tajna kriminalna organizacija z akronimom 'Special Executive for Counter-intelligence, Terrorism, Revenge and Extortion', ki je Jamesu v starih filmih dodobra mešala štrene. V You Only Live Twice je ku­hala vojno med jedrskima supersilama, v On Her Ma­jesty's Secret Service med ljudmi širila bolezni. Spectre je nehala težiti s sedmim filmom, Diamonds are Forever, do tedaj pa je bila ta tolovajska združba z mastermindom Ernstom Stavrom Blofeldom na čelu prava mora najhujšega angleškega agenta. 

Bond je sicer po zasnovi bolj resen od Mission: Impo­ssible, toda Spectre s svojimi nesmisli izpade podobno stripovski. Pač se zabavaš ob letenju brez kril.

Blofeld je tudi zdajšnji glavni negativec, kar ni čudno, saj je Craigova štirilogija postavljena na začetek ča­sov­ne premice. Kljub naukom o neugodnosti pretiranega zd­­ruževanja informacij na enem mestu gre za bolj oseben izdelek od visokoletečega Skyfalla, kajti v os­predju sta Bond in Blofeld. V dveh urah in pol vnovič pod taktirko režiserja Sama Mendesa izvemo, zakaj hoče Spectre tako krčevito zavdati Jamesu in kaj je tisto, kar povezuje moža z enako začetnico. Je to travma iz preteklosti ali morda ženska – tokrat je os­rednje bondovo dekle vimenozna Francozinja Léa Seydoux? Toplina med njo in Jamesom je presenetljiva in eden boljših gradnikov filma.
Naj bo to ali ono, priče smo adrenalinskemu filmu z nesramno visokim proračunom. Bond s pretežno nedotaknjeno frizuro in gvantom pre­živi helikopterske akrobacije in letalsko snežno dri­ča­nje, dirkanje z novim astonom martinom DB9 po noč­nem Rimu, streljanje s standardno štorastimi Spectrovimi simpatizerji, pretep z mišičnjaškim morilcem (MMA­jevec Dave Bautista) ter rušenja zgradb. Videz je sodoben, toda občutek je zelo staromoden, kot bi se preselili v čase enostavnejših, bolj prostodušnih Bondov, ko je bilo vizuelno okrasje zadosti.

A ves tosmerni trud ni padel na plodna tla. Cestno dir­kanje, ob katerem se v trailerju cedijo sline, je kratko, nezadovoljujoče in odrezano, obračun z Blofeldom pa po vseh poprejšnjih govorancah precej medel. Christoph Waltz se sicer trudi, vendar mu scenarij ne pusti dihati. Nadalje motita manko rdeče niti, saj film odsekano skače po obli, in marketinški nateg z Monico Bellucci. Toliko trušča je bilo okrog te 51-letne Bondove milfe, nakar dobi na platnu tri minute in izpade cenena vlačuga. Dogajalnih bedarij pa sploh ne gre ne navajati, ne komentirati, saj jih je preveč. Pod črto je Spectre nekakšen 'vmesni Bond', ki je bolj na ravni povprečnega Quantum of Solace kot odlič­nih Casino Royale in Skyfall. 

Spectre objavljeno: Joker 268
november 2015