Revija Joker - Maggie

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Maggie
Maggie
...
Aggressor

Švarci je guvernatorstvo resda obesil na klin, a mu še zdaleč ni dolgčas. Kupil si je tank, snema nove terminatorje, za dobro mero pa še neodvisniške filme, kakršna je zombijska drama Maggie. Kot veli navada, v njej Ameriko napade nekrotični virus, ki ljudi spreminja v nakaze s počrnelim mesom in zverskim apetitom. Oblasti uspejo njegovo širjenje za silo omejiti, a zdravila ni od nikoder. V tej kolobociji se znajdeta kmetovalec Wade in njegova najstniška hči Maggie v podobi Abigail Breslin. Po dražilnikih so nekateri sklepali na pripoved v slogu znane playstationove igre The Last of Us, a je daleč od tega. Že na samem začetku namreč punčaro ugrizne zombi, kar kratkomalo pomeni smrt­no obsodbo. Fertik del. 
Maggie je tako pravzaprav že hodeči mrtvec, a do končnega padca v blaznost ima še nekaj dni do nekaj tednov. Zato jo dohtarji milostno spustijo domov, da se lahko poslovi od sorodnikov in prijateljev. Štorija v celoti zajema soočanje družine z neizbežno usodo, ki spomni na filme o mladih z rakom in sličnimi neoz­d­ravljivostmi, kot je nedavni Krive so zvezde. Dekle se ubada z vse bolj nezdravim videzom, ki ga pred kolegi ne morejo več skriti niti ogromna sončna očala. Postopnim odpadanjem važnih delov telesa. In apetitom, ki jo sili v napadanje živali, kar poskrbi za postapokaliptični fantastični vtis. Medtem se Wade in partnerka sprašujeta, ali bosta sposobna lastni hčeri napraviti konec, ko bo nastopila potreba. Morasto, brezizhodno vzdušje zaostrujejo trki s policijo in sosedi, med katerimi so nekateri v podobni situaciji ...

Da bi zaščitil hčer, bradati in zgubani Švarci prime sekiro. A boji so v tem filmu druge sorte – notranji, osebni, podobno kot v Gibsonovem alienskem Signs.

A potencialno napet nastavek s svežim pogledom na terminalno bolne ljudi precej zvodeni. Predzombijski hospic je postavljen v podeželsko okolje in se naprej vleče počasi kot nemrtvak z odstreljeno nogo. Pozabi na kakršnokoli akcijo, saj je krepavanje nagnitežev od­merjeno zelo skopo. To je karakterna drama skoz in skoz, z neštetimi bližinskimi prizori Arnijevega namrščenega in Breslininega vse bolj gnijočega obličja. Kar ne bi bilo napak, če ne bi bila udejanjeno na moč amatersko. Očitno je, da sta tako režiser Henry Hobson kot scenarist čista začetnika. Tempo je razvlečen, svet preslabo razložen in podporni liki medli. Arnold in Breslinova sta s prepričljivo igro svetla točka filma in dosežeta, da se te njuna stiska vsaj malo dotakne.
Če nimaš napačnih pričakovanj, je film zaradi njiju kljub švohotnemu koncu gledljiv. Če ne drugega, Avstrijec dokaže, da bi se lahko udinjal tudi v karakternih filmih. A vloge terminatorjev so mu še vedno bolje pisane na kožo. 

Maggie objavljeno: Joker 264
julij 2015