Revija Joker - The Theory of Everything

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » The Theory of Everything
The Theory of Everything
...
Aggressor

Ko ima film o slovitem fiziku Stephenu Hawkingu naslov Teorija vsega, bi kdo pričakoval dokumentarec z razpredanjem o kvarkih in galaksijah. Britanec je pač eden medijsko najbolj izpostavljenih znanstvenikov v zgodovini, ki je bistveno prispeval k razlagi vesolja, zlasti črnih lukenj in velikega poka. In marsikaj od tega tudi poljudno popisal v knjigah, na primer Kratki zgodovini časa. Nedolgo tega smo se mu posvetili v članku v Jokerju 248.

V filmu Stephen ne zna plesati, kar ni bilo čisto res, saj je oboževal zabave. Film sicer še najbolj jemlje iz druge knjige Jane Wilde, Travelling to Infinity.

A znanost ima tokrat samo vlogo slikovitega ozadja, kajti tole je v resnici ljubezenska zgodba o Štefanu in njegovi prvi ženi Jane Wilde. Skoraj bi bil že napisal 'romantična pripoved', toda kot vemo, je bila njuna živ­ljenjska pot vse prej kot običajna in z rožicami postlana. Začne se klasično, v razposajenih študenskih letih na Oxfordu, ko se mladi parček preganja po zabavah. Vendar Stephena že tedaj prizadene uničujoča bolezen, ki mu prične krasti tla pod nogami (dobesedno, saj pada po stopnicah). Zboli za amiotrofično lateralno sklerozo, pri kateri odmira skorajda celotno živ­čev­je razen možganov.
Jedro filma opisuje prebijanje dvojice čez prepreke, ki jih povzroča fizikovo vse bolj negibno telo. Najprej z rinjenjem invalidskega vozička, kasneje z ročnim hranjenjem in pomočjo pri komunikaciji, saj možakar hit­ro izgublja sposobnost govora. Za ženo to pomeni grozljivo obremenitev – sčasoma zaradi nje ter deloma neizživete mladosti zapade v depresijo in si najde ... eee, 'prijatelja'. S tega vidika gre vsekakor za neklasično in s tem svežo štorijo, ki ne lajna večne ljubezni, saj se par na kraju loči (OMG kvarnik). Toda po drugi strani si ne upa pokukati v grše podrobnosti kompliciranega razmerja, ki jih lahko le slutimo iz bežnih gest odlične igre Eddieja Redmayna in Felicity Jones. No, tega filmu niti ne zamerim, ker zato izzveni bolj pozitivno. Resnejša hiba je tista, da se pripoved nenadoma konča sredi njegovega drugega zakona. To nemara ne spada v pot Stephena in Jane, a je ključno za razlago ozadja ...

Pri oskarjih izpostavljajo Redmayna, in ne brez razloga. Njegova igra je odlična – uspe mu celo popačen Hawkingov govor, ko je še zmogel za silo čebljati.

The Theory of Everything zato morda bolje izpade kot slavospev neusahljivi volji človeka, ki je navkljub diag­nozi, ki mu je napovedovala največ dve leti življenja, še danes živ in je pustil neizbrisen pečat v znanosti ter popularni kulturi. Resne fizike ni dosti in je zožena na primere z risanjem s pivsko peno. 'Teorija vsega', ki bi združila kvantno mehaniko in splošno teorijo relativnosti ter velja za glavni izziv moderne fizike, je kajpak orisana le površinsko, sicer bi gledalci kriče be-žali iz dvoran. Toda vzdušna kulisa univerz in Stephenovi iskrivi, domišljijski prikazi dajo njegovemu pehanju dovolj domačnosti, da ga lahko vzameš za svojega, čeprav nisi fizik.

Nič bati, če imaš odpor do grabljic na tabli, ker je vsa fizika razložena karseda po kmečko, s fižolčki. Bi si upal trditi, da je resnih vprašanj celo premalo.

The Theory of Everything objavljeno: Joker 259
februar 2015