Revija Joker - The Amazing Spider-Man 2

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » The Amazing Spider-Man 2
The Amazing Spider-Man 2
...
Sneti

Strašansko fin je občutek, ko od filma ne pri­ča­ku­ješ ničesar, a te prijetno preseneti. Po prvem Spider-Manu v novi seriji s predpono Amazing, ki je prišel pred dvema letoma, si res nisem predstav­ljal, da bi lahko bilo nadaljevanje kaj posebnega. Reboot brez režiserja Sama Raimija in zvezdnika Tobyja Maguiera je bil sicer kar zabaven. A vnovično žve­če­nje dostikrat videnega Pajkomoževega nastanka in obra­ču­navanje s povprečnim negativcem Lizardom nista pustila najboljšega vtisa. Lovila sta se tudi novi obraz Petra Parkerja, Andrew Garfield, in sveži režiser Mark Webb. (Webb, razumeš?) Toda nadaljevanje preseže prvenec in se v več pogledih uveljavi kot najboljši Spidey po Raimijevi enici. Vsaj če ne iščeš zgolj akcijskega rompompoma, marveč te zanimajo liki in občutki.

Kot je v navadi, gimnazijce igrajo starejši – Andrew je star trideset, Emma petindvajset. Kljub temu sta videti mladostna in zaljubljena. Ker sta v resnici!

V dogajanje pademo in medias res, ko se zveza med Petrom in Gwen Stacy zaradi bremen krha, na sceno pa stopita Lizardov sin Harry Osborn in čudaški hiš­nik Max Dillon. Prvi hira in meni, da mu bo Spideyjeva kri pomagala, medtem ko se drugi spreme­ni v električno bitje, ki ima Pajkca za najhujšega so­vraž­nika. Electra upodobi oskarjevec Jamie Foxx, čigar igralski skillzi so potrateni, saj ga ve­či­no­ma gledamo v polbožji obliki, ki spomni na playstationovo se­rijo Infamous. Raztur, ki ga od superjunaš­kih filmov pričakujemo, je bolj epski in mogočen kot v Amazing Spider-Manu, ne doseže pa Avengerjev in Supermana. Kar je smiselno, saj Spidey ni mogočen, temveč cilje doseže s hitrostjo, spretnostjo in rabo dokaj umir­­jenih nadnaravnih spretnosti. Kjer ne zaležejo mišice, pridejo prav možgani, ki jih pri­speva tudi mična Gwen, nič kaj cvileče in nebog­lje­­no žensko bitje. Hvalabogu.

Še en 'lik' v filmu so ljudje na ulicah, kjer se Spidey udarja z nasprotniki. Njihovo pozornost ho­če geekasti Elektro in zaradi česar sovraži popularnega Pajkca.

Prav Gwen in Peter sta gonilna sila filma, bolj kot sicer okej razsuvanje New Yorka, kjer pod milijoni voltov razpada Times Square in se rušijo stolpnice. Njuna zveza je bistveno manj klišejska in odvrgljiva kot tista med Tonyjem Starkom in Pepper Potts v Iron Manu, kaj šele med Thorom in Jane Foster ali Supermanom in Lois Lane. Sta dokaj realen par s pač nekoliko hec­nimi težavami, kar ju naredi bolj človeška, kot je za žanr običajno. K temu nemalo prispevata igralca, saj Andrew in Emma kar prasketata in sta tako ljubimca kot prijatelja, zaveznika kot sovražnika. To pa zato, ker sta par v resničnem življenju, kar se občuti.
Usmerjenost v osebe se odraža še drugod v filmu. Ha­rryja je boleče opazovati, kako skozi bolezen drsi v blaznost, dobrodošel je podrobnejši uvid v preteklost Petrovih staršev. Največ pa prispeva Parkerjeva teta, ki v čustvenem prizoru pove, da je bila ona tista, ki je Petru brisala nos, medtem ko je on malikoval fotra in živel izven realnosti. Preprosto, pristno, življenjsko.
Posledica je za zvrst nenavadno topel film, ki zaradi pisanosti biva na drugem koncu oboda kot Nolanov Batman, a se mu približa po kakovosti nastopajočih in pozornosti, posvečeni kobajagi 'stripovsko' plitkim likom. Obenem ne pozabi na v redu akcijo in lahkoten humor, po katerem je Spider-Man znan, od Petrovih ponesrečenih eksperimentov do prisotnosti zlobneža Rhina, ob katerem cepaš. Če si pristaš hardcore raz­če­fu­ka, boš nad Amazingom 2 morebiti nekoliko manj navdušen, a vsekakor pelji na ogled kako punco. Plus točke garantirane. 

Electrov nastanek je v filmu drugačen kot v st­ripu leta 1964 in je povezan s teorijo zarote, ki se tiče firme OsCorp. Ta je vnovič zbirališče pokvarjencev.

The Amazing Spider-Man 2 objavljeno: Joker 250
maj 2014