Revija Joker - 100 Yen: The Japanese Arcade Experience

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » 100 Yen: The Japanese Arcade Experience
100 Yen: The Japanese Arcade Experience
...
Sneti

Ravno ko sem zaključeval s teden dni dolgim pisanjem članka o avtomatih z videoigrami, ki je našel pot v predprejšnji Joker, sem opazil ta neodvisni film, ki se bavi natanko s to tematiko. Tako kot članek se osredotoča na Japonsko in ZDA, osrednja avtomatna trga, saj te namenske igralne naprave v Evropi niso nikdar povzročile manije. Tudi Amerike niso tresle prav dolgo, drugače pa je v de­želi gejš in sakeja, kjer so vse do današnjika za milijone ostale eden glavnih načinov zabave.

Kje lahko 100 Yen kupiš digitalno (10 $) ali na DVDju (25 + poštnina in dajatve), izveš na 100yenfilm.com.

Dobro uro dolg dokumentarec skozi strelske, pretepaške in plesne igre da vedeti, kako deluje arkadna sce­na na Japonskem. Ne gre le za sprehod s kamero skozi igralnice, pri čemer spoznamo njihov ustroj in ob­čutimo vzdušje, marveč so avtorji intervjujali tako njihove obiskovalce kot ustvarjalce špilov. Plus znane obraze, kot so Kotakujev poročevalec Brian Ashcroft, profesionalni borec Daigo 'The Beast' Umehara, skr­bnik mlatilne scene Ryan 'Gootecks' Gutierrez (Cross­counter.com) in podobni. Skozi izjave izvemo, kako ljudje igrajo avtomate, predvsem pa, zakaj. Od samotarjev, ki se ubadajo s šuterji, do onih, ki uživajo v druženju pri Street Fighterju in Dance Dance Revolution. Slednji vidik je zelo zanimiv, saj 100 Yen lepo naslika, kako je družabnost na javnem prostoru ob elektronski igri za Azijca veliko normalnejša kot za nas.

V naši družbi je tak prizor docela nenavaden, v japonski povsem običajen. Nekateri v avtomate zmečejo po več sto evrov na mesec, da jih zamojstrujejo.

Drugi vidik, ki ga 100 Yen izpostavi, je želja po perfekciji. Pri nas se igranje večinoma dojema kot zabava, na Japonskem pa ne gre le za to, da se sprostiš, marveč za to, da si dober. Še več, da si najboljši – da ne premagaš le nasprotnika, marveč igro in naposled sebe. To je tisto, zaradi česar so denimo pretepačine tako popularne, pri čemer ima nekaj seveda vklop v izročilo borilnih veščin. Le kateri karatejec ne sanja, da bi metal ognjene krogle in talal dragon punche …

Kanadčan Aaron Chmielowiec živi na Japonskem in prek strani Aaaron in Japan (Aaronin.jp) raz­šir­ja kulturo elektronskega plesa na avtomatih tipa DDR.

Med bling-blingom sodobnih tokijskih arkad se preselimo še v ZDA, kjer izvemo, kako in čemu so začele igralnice koncem osemdesetih izginjati. Vtaknemo nos v igralski bar Insert Coin v Las Vegasu, slišimo, kaj o tem meni uslužbenec Q-Games, in jemljemo na znanje razloge za uspeh na vzhodu ter neuspeh na zahodu. Pri tem izkusimo nekaj, česar v članku nisem do konca pokril, in sicer prilagodljivost igralnic. Preživele so namreč s tem, da se spreminjajo in prilagajajo. Ne le z vedno bolj norimi avtomati, marveč z igrami s kartami in podobnim za splošno občinstvo.
Od 100 Yen bi si želel nekoliko več ambicioznosti, širine in poguma, da bi šel v jedro dogajanja. Ne pokrije prav dosti žanrov in ne pokaže kakih naprednih mašin, saj je bolj zadovoljen, da opazuje in analizira od strani. Je pa sporočilen, optimističen, lepo zmontiran, razumljiv in s poudarkom na sodobnosti. Če te zanimajo avtomati, ga na vsak način pridobi.

Poleg Seginih igralnic so v Tokiu in drugih gejšarskih velemestih priljubljene igralnice Taito Game Station. V 100 Yen jih spoznamo od zunaj in znotraj.

100 Yen: The Japanese Arcade Experience objavljeno: Joker 241
avgust 2013