Revija Joker - Poti pa nikdar konca ni

ČLANKI
stranka » članki » slikosuk » Poti pa nikdar konca ni
...
V prijetni duplini Sneti zapiše vtise o novem potovanju v Srednji svet s istarjem Petrom Jacksonom - filmu Hobit, prispelem ob 75-letnici knjige.

Cenim realistično pravljičnost brez coprnij, katere trenutni šampion je George R. R. Martin. A včasih sede čutara klasične romantične fantazije, kakršno je najbolje pisal Tolkien. Novozelandski režiser Peter Jackson je po mojstrskem delu Gospodar Prstanov že udejanjil slikosučno trilogijo, ki je bila v vseh pogledih tak presežek, da je bilo pričakovanje upodobitve pred­zgodbe samo­umevno. Kdor čaka, dočaka, in devet let pozneje je scmarjena nova doza hobitov, orkov, Goluma in Prstana.

Nenadejano potovanje

Kdor je pričakoval en sam film, se je motil. Hobit bo trilogija, katere zadnji del bomo videli poleti 2014. Nadaljevanje aktualnega prvenca, podnaslovljenega An Unexpected Journey, bo ob letu osorej nosilo titulo The Desolation of Smaug in se bo bavilo predvsem z zmajem. Morda bo že v njem velikanska bitka med škrati, ljudmi, vilinci, vargi, grdini, orli in medvedom, s katero se zaključi povest. Sklepni film se bo klical There and Back Again, vanj pa kanijo vključiti mnogo košč­kov iz dodatka k zadnji Gospodarjevi knjigi, recimo Golumovo pot v Mordor.
Prav iz materiala, ki spremlja Lord of the Rings, so avtorji napaberkovali toliko, da lahko Potovanje traja skoraj tri ure. Spremljamo kajpak hobita Bilba Bisagina (Martin Freeman - Watson iz nove serije o Sherlocku Holmesu), ki se pridruži odpravi trinajstih škratov h gori Erebor. Od tam je lakomni zmaj Smaug pregnal škratovino in sedel na izkopano zlato. Pot ni lahka, saj jih nadlegujejo tako orki kot goblini (za Jacksona so eno in is­to) in troli. A druščina ima v sredi vešča Gandalfa (Ian McKellen), ki je kljub sivosti bistveno bolj poskočen kot v Gospodarju, saj se mečuje, cimpra svetlobne trike in razkolje skalo.

Thorin Hrastoščit je tragičen lik, ki ne more preboleti oče­to­ve smrti in si želi v očetnjavo. Je mrk, a žametnih oči.

Ožgi, osmodi! Meso ocvri!
To velja za ves film. Tristostranska bukvica Hobit je enostavnejša, lahkosrčnejša in bolj pravljična od Lorda, kar se prenese na platno. Manj je dramatike in čveka, nadomešča ju akcija. Po mirnem začetku na Šajerskem, kamor pridejo škratje fehtat zapečkarskega Bilba, in postanku v Razendelu, kjer bivajo vegetarijansko hipurski vilini (se vidi, da je Tolkien pisal v šestdesetih), si napeti prizori sledijo po tekočem traku. Tudi humorja je več, saj je z nasmeškom obravnavana marsikakšna neprilika, kot ko potujoče zajamejo goblini in jim trda prede po vargovskem pregonu. Če je bil v Gospodarju razvedrilni element škrat Gimli, so tu hecni praktično vsi patuljki, dočim so troli z vrhunsko prevedenim kmetavzarskim narečjem za crknit smešni.

Požeruški škratje Bilbu izpraznijo kaščo, da je ves razrvan. A s tem si nekako kupi vstopnico za nepozabno dogodivščino.

Tovrstna smer ima pluse in minuse. Med prve sodi praktično stalen občutek napetosti in staromodne pustolovščine, kjer se zabavaš ter režiš kljub še vedno prisotni temačnosti ter za otroke neprimernim prizorom režečih vargov in odsekanih udov. Hobit je na splošno prijeten, spodbuden film, po katerem se počutiš dobro. Posnet je bombastično brez patetike, kakor Jackson zna, in z nevsiljivo stereoskopijo, dočim inačice z 48 sličicami v sekundi, ki mnoge moti zaradi prevelike gladkosti, pri nas ni, ker terja posebno tehnologijo. Plus je takisto nadmočni soundtrack, ki se navezuje na Lorda, a je hkrati samosvoj. Več izvrstno uglasbenih in moško zapetih pesmi, med njimi “Prek daljnih mrzlih gor v megli ...”, pomaga ustvariti svojstveno vzdušje, ki ga filmu nikakor ne primanjkuje.

Škrata, vilin, vešč in polovnjak so seveda različno visoki. Tudi to je eden od dobrih posebnih učinkov, kajti prizori so naravni.

Golum, Golum!
A po drugi strani bo ta večja prostodušnost nekatere vznejevoljila. Ne le, da ni enakega, kaj šele hudejšega veličastja kot v Gospodarju, čeprav se film plameneče otvori zunaj Šajerske. Enostavno manjka visokoletečih sporočil in močnih likov. Pisano Bratovščino zamenja manj raznolika banda kopačev, dočim je polovnjak Bilbo manj zanimiv od Froda, podprtega z zaljubljenim Samom. Tudi sicer ni nobene ljubezenske zgodbe nalik Aragornu in Arwen, kajti ženski sta zgolj dve: hobitska perica in ledena kraljica Galadriel. Za šk­ra­­te pa je znano, da se ne šlatajo pod tuši, ker imajo itak bradate babe.
Še najgloblja sta vešč Gandalf in Golum. Tega Bilbo sreča pod Meglenimi gorami in mu uspe kot v knjigi v ugankarskem dvoboju obdržati Prs­tan mogote. Osebnostno razcepljena digitalna na­kaza je po zaslugi skrotovičenega igralca Andyja Serkisa in čarovnikov pri WETA Digital še za stopnjo boljša kot v Gospodarju. Tehnologija in de­lo sta omogočila, da je Golum v eni sekundi člo­veški in takoj nato zverinski, blazen v pože­le­nju za svojim krasotcem in človeško obupan, sme­šen in nevaren. Tako efektivno ga ne bi mogel predstaviti niti Steve Buscemi.

Zvezda filma je tako kot v Gospodarju dvolični Golum, ki je dobil ime po zvoku kaš­lja. Njegove uganke so vzeli iz knjige.

Hobbit of the Rings
Poznavalce Tolkienovega izročila utegne zmotiti pošten vsebinski razkorak med romanom in filmom. Ne gre le za to, da so scenaristi razširili povest s kasnejšimi podatki in jo tesneje povezali z Gospodarjem. Številne do­godke so priredili, za nazaj pritrdili na fabulo oziroma si jih izmislili. Vidimo politikantskega Saru­mana, ki ima zmaja Smauga za figuro na oportunistični šahovnici, v opusteli trdnjavi Dol Guldur se prebuja 'Nekromant' Sauron, ki ga odkrije vešč Radagast, druš­či­no pa zasleduje pobesneli ork Azog. Ta je obrazložen v takem neskladju z literarno zapuščino, da so člani slovenskega tolkienskega društva Gil-galad vreš­če bežali iz kina.
Ampak večina tega ne ve in je ne zanima. S Hobitom gledalec dobi sicer malce razvlečeno digitalno pravljico brez mogočnih naukov in markant­­nih oseb, ki pa epsko adrenalinsko odsanja novo bajko o Srednjem svetu. Solidno.

Vešč Radagast je obtožen jedenja norih gobic, dočim Gandalf rad potegne kak dim zdravilne zeli. Dobro se imata.

Poti pa nikdar konca ni objavljeno: Joker 233
december 2012