Revija Joker - Penkalo brez črnila

ČLANKI
stranka » članki » rokodelstvo » Penkalo brez črnila

Pisalo na Razgledu
Digitalna pisala pridejo prav tudi pri vnosu teksta in Vista je na tem področju res napredovala. Bolje rečeno, vključili so stvari iz doslej ločene verzije Windows XP Tablet PC. Še dobro, saj sem se počutil neumno, ko sem z grafično tablico postopal po Officu, ki ni niti pod razno želel slišati o prepoznavi ro­ko­pisa. Z Razgledom je vse to možno, najsi poganjaš tablični PC ali navadno kišto s priklopljeno tablico, se afnaš kar z miško oziroma rišeš direktno po cintiquju. Ko poprimeš za pisalo, se ob strani ali poleg polja za vpis teksta, nad katerim lebdi, pojavi vnosno okno, v katerega na črto mečeš rokopis. Mlinček besede sproti prepoznava in spodaj zapiše najboljši zadetek. Če je tvojo kraco narobe zastopil, lahko besedo vpišeš črko po črko ali vse skupaj trikrat prečrtaš in napišeš še enkrat. Ko si zadovoljen, klikneš na Insert in v ciljno polje se izpišejo črke, kot bi jih vtipkal s tipkovnice. Pogon je dokaj učin­ko­vit, prepozna tako tiskane kot pisane črke in se povrhu sčasoma nauči tvojih krivulj. Kul, le slo­ven­ščina je daleč od podprte. No, roko na srce, st­var je uporabna samo za dlančnike brez tipkovnic, saj je ročno pisanje veliko počasnejše od količkaj spretnega tipkanja. Obstaja pa izjema, ki bo osmislila na­kup tablice tudi samo za kaligrafijo. Če se učiš ja­pon­š­čine, kitajščine ali korejščine, boš vesel, da lahko na ta način vpisuješ pismenke. Kitajci svoje znake resda še vedno hitreje vnašajo s tipkovnico, a za to moraš poznati izgovorjavo, ki je ob pogledu na časopis v roki marsikdaj neznana. Če ne drugega, lahko vadiš pisanje na tehnološko kulerski način.

Tako v stari kot novi Pisarni se da pod Visto pi­sa­lo izrabiti za ilustriranje. XPji so tu mrzli.

Pretvorba rokopisa v ASCII gor ali dol, bolj splošno uporabna je sposobnost delanja zapiskov na navidezen papir. Visti dodani program Journal je pri­me­ren za jemanje kratkih spo­ro­čilc, v čemer je za bolj organi­zi­rane potrebe namenjen One­No­te v Officeu. Pri začasnih kracah mi resničnih kvadratnih listkov ne bo uspel ukrasti no­ben navidezen medij, vendar si prednosti predstavljam že pri zapisovanju med poukom. Ne da podpiram nadfensi lastnike prenosnikov, ki v Wordu za risanje črt in postavljanje textboxov porabijo toliko časa, da gre medtem snov že trikrat naprej. Toda če je tvoj stil karkoli vizualen in razturaš z miselnimi vzorci, polnimi zapomnljivih sličic, se ti ob

Potegi so uporabni, saj ni treba ska­kati do drsnikov in menijskih postavk. Vsaj ko se rešiš navade troganja tipk.
profesorjih, ki ne znajo pokazati velike slike, dostikrat zgodi, da ne moreš predvideti, koliko prostora boš potreboval za katero področje. Takih pro­blemov naj v EnemZapisku ne bi bilo, saj lahko elemente naknadno prestavljaš in razteguješ. A po pravici povedano vse skupaj ne prepriča zares. V prak­si se tako še najbolj izkaže podpora risanju s pi­sa­lom sredi dokumentov v Microsoftovi Pisarni. Zaradi nje se ti ni treba zafrkavati s konstruiranjem diagra­mov iz osnovnih likov, saj raje post­re­žeš z malce kruljavo, a trikrat bolj informativno in hitro izgotovljeno skico, ki v sliki razloži okoliško besedilo.
Tako postanejo najbolj vsest­ran­sko uporabna pridobitev Vis­te takozvani 'pen flicks'. Po­tegi pisala so bližnjice, namenjene omenjenim frikom, ki po nabavi wacoma vržejo miš­ko v smeti. S kratkim potegom v osem smeri neba je moč pri­k­li­cati bližnjice, v osnovni ver­zi­ji namenjene navigiranju po sp­letu naprej ter drsenju po st­ra­neh v dokumentih. Če se na­vadiš na to (ne pozabi prila­go­diti zaznavanja!), lahko vklopiš še diagonalne za kopiraj / pri­le­pi ali nastaviš druge pogosto uporabljane ukaze.
Vista je torej kul za one, ki ste že do zdaj vse osebno planiranje opravljali z računalnikom, in tiste, za katere je pero osrednja vhodna naprava.

Kitajske krace se direktno levijo v prepoznane pi­s­menke, medtem ko spodaj vidimo us­trezen tekst v latinici. Fensi, čeprav je tipkanje še vedno hitrejše.

Penkalo brez črnila objavljeno: Joker 169
avgust 2007