|
ČLANKI
Nesporni favorit
Najbolj priljubljeni seriji wacomov sta graphire ter intuos. Med dostopnejše spadata še najcenejši volito in pravkar razkriti model bamboo, splovljen ob Vistini vseprisotni podpori zapisovanju s penkali. Bambusnika pri nas še ni (v nalinijski štacuni velja 100 EUR za edino velikost A6 wide), volito pa naj bo izhod v sili, če res ne moreš odšteti več kot 60 EUR. Na drugi strani cenovnega razpona najdemo nedosegljive cintiquje, ki so kar združek podlage in LCD-monitorja, tako da rezultat karafek s pisalom vidimo direktno. S ceno 3000 bruseljčanov in več naj si jih privošči, kdor si more. Podobna stvar so tablet PCji, ki niso le dotikabilni monitorji za priklop na hišni mlinček, temveč prenosniki s tovrstno funkcionalnostjo. O njih beri v okvirčku.
Ostaneta favorita. Cenejši graphire je trenutno v četrti inkarnaciji in prinaša osnovne naprednosti: zaznavanje 512 nivojev pritiska, programabilna gumba (desni klik in dvoklik, čeravno sam zadnjega takoj zamenjam za bližnjico ctrl + Z – undo, s katerim hitro popravljam neuspele linije) ter radirko na drugem koncu pisala, ki prav tako zaznava moč. Slednje se sliši uau, a je povsem nepraktično, saj je bližnjica za brisalo na tipkovnici trikrat hitrejša od obračanja pisala. Stekleno površino tablice je moč dvigniti in podnjo vstaviti sliko za očrtanje, vendar še nisem naletel na projekt, pri katerem bi to možnost izkoristil. Če že, pod pokrov vržeš kako lastno umetnino in videz prirediš svojemu okusu. Na tablici sta še gumba in vrtljiv valj, s katerim ob brskanju po Oknih nadomestimo odsotnost miškinega koleščka. Uporaba posebnega Wacomovega mišaka, ki tako kot pisala deluje povsem brez baterij, je možna, vendar je gizmo treba dokupiti. Na strani www.wacom-shop.net stane 37 EUR. Dražja serija intuos obsega vse našteto, pri čemer dvigne ločjivost graphirja z 2000 na 5000 dpi in podvoji število stopenj pritiska. Oblikovno so zadnji modeli tretje generacije še privlačnejši in si z vsem ponosom zaslužijo prostor na mizi. Ob strani aktivnega področja imajo štiri programabilne tipke, zlasti nujne pri velikostih A4 in več, ki so tako ogromne, da tipkovnice za mlatenje po ctrl-alt-del, eem, shift ni mogoče imeti v praktični bližini. Intuos se odlikuje z zaznavanjem nagiba pisala, za katerega bi marsikdo prodal ledvico. V programu, kot je Painter, je razlika občutna takoj, pri Photoshopu pa moramo tilt posebej vklopiti ali naložiti ustrezno prednastavljene čopiče. Stvar je nuja za zafrkavanje s kaligrafijo, medtem ko je pri retuširanju ali barvanju opcijska. Druga naprednost je uporaba različno oblikovanih pisal, s tem, da miš (tokrat petgumbno) dobimo v paketu. Flomaster, ki lahko pušča barvo, airbrush in ostali dizajni so zopet dokupljivi, vendar osnovni intuosov stylus tako odlično sede v roko, da o njih še dolgo ne razmišljaš. Nasploh je grip pen, kot se imenuje, daleč pred malenkost graphirjevim cenejšim pisalom. Miši se po drugi strani drži dvomljiv sloves in je večina ne uporablja.
Izbira je odvisna predvsem od globine denarnice. Čez graphire še nisem slišal pritožbe in se je v Photoshopu odrezala enako dobro kot dražji bratec. Po drugi strani tisti, ki zberejo denarce za intuos, tega opisujejo še bolj navdušeno. Trenutni modeli so na voljo tako v razmerju 2 : 3 kot 16 : 10, zato velja ob posedovanju širokozaslonskega LCDja dvakrat premisliti, če ni bolje od graphira4 A5 (oznaka XL) za malenkost višjo ceno vzeti intuos3 A6 wide. Pri graphiru pazite še na to, da ne kupite modela studio, saj je dražji le zavoljo pridodanega programa Photoshop Elements. |
poglavja članka:
![]() Uvod ![]() Nevirtualne črte ![]() Uporaben kos plastike ![]() Nesporni favorit ![]() Neskončni čopiči ![]() Časza pobarvanko ![]() Navidezno platno ![]() Pisalo na Razgledu ![]() Zaključek bistva ![]() |
|