Revija Joker - Penkalo brez črnila

ČLANKI
stranka » članki » rokodelstvo » Penkalo brez črnila

Uporaben kos plastike
Alternativa je kajpak takojšen začetek na virtualnem platnu. Čeprav za barvanje in retuširanje zadostuje mal­ce spretnejše vijuganje miške, je za risanje preveč okorna. Ni nemogoče, a je preveč mazohistično, da bi se spuščal v to debato. Že dolgo je namreč dostopna bolj primerna vhodna metoda: grafična tablica. Ideja je nadgradnja prastarih svetlobnih peres (spomniš se jih iz TV-kvizov, kjer so tekmovalci z njimi pisali od­go­vore), gre pa v bistvu za svojevrstno miško, saj s pisalom enakovredno premikamo pokazatelj in kli­ka­mo po vmesniku. Za operacijski vmesnik je na­če­loma vse skupaj čisto vseeno, toda občutek ob držanju svin­č­nika je za risanje neprimerno boljši. Tu imamo še nadzor nad pritiskom in ostale vragolije, a o na­prednostih mal­­ce kasneje.

Tak graphire velikosti A5 stane pri E-Misiji dobrih 200 evrov. Polovico manjši A6 stane pol manj.

Grafične tablice so narejene iz podlage in pisala, s katerim za premikanje kar lebdimo nad površino in se je dotak­ne­mo samo ob klikih. Dejavno področje predstavlja ra­ču­nalniško namizje, zato pokazatelj ne potuje relativno, kot pri miški, temveč se njegov položaj ab­solutno preslikava na zaslon. Če pisalo postavimo na levi zgornji kot pravokotnika, bo kurzor skočil naravnost na levi zgornji kot namizja. To je po večletnem dviganju in pr­e­s­­tav­ljanju miške nenavadno, vendar se spremembe hitro navadimo. Ker se na tablici potegi ne poznajo, je naš pogled vedno uprt v zaslon, kjer spremljamo premike. Tak od­mik od stare navade buljenja v ko­nec svin­č­ni­ka terja dobršno mero prakse, preden gibi postanejo naravni, do ena­kovrednosti pisanju in risanju na papir pa traja več mesecev. Črte so sprva precej nemirne in tudi zelo glad­ka površina tablice ni primerljiva z občutkom trenja gra­­fita ob celulozo. Toda sčasoma se na razli­ke navadiš in kar se tiče umetniških upravil, najsi gre za ri­sanje, barvanje ali retuširanje foto­gra­fij, tablica miš­ko poseka na vsej črti. Nekateri se na pero tako navadijo, da jim postane izključni način za klikanje v Ok­nih.
Tablice so različnih velikosti, recimo A4 ali A6. To je velikost aktivnega področja, na katerem deluje pero. Vendar je plošča še precej večja, v mojem primeru sko­raj dvakrat toliko kot delujoči okvir v sredini. Več­ja površina stane več in je za risanje, posebej če si vajen obsežnih risalnih listov, zaželena. Vendar ne gre pretiravati. Že format A4 zasede pol mize in je zaradi cene primeren samo za profesionalce. A3 in A2 sta iz­ven domene risanja in ju je moč srečati pri arhitektih. Po drugi strani so marsikomu, zlasti za nadzo­ro­vanje Oken, bolj všečni manjši potegi iz zapestja, pri če­mer roke skoraj ni treba prestavljati. Konkreten nas­vet je sledeč: če si na gotovi poti k profesionalnemu ilustriranju, bo precejšen kup evrov za A4 ali A5 prej ali slej poplačan. Bo pa A6 takisto zadostila pri­ča­kovanjem pri barvanju, občasnem ilustriranju in ma­nipulaciji fotografij.

Če je pisalo moč­nej­še od meča, je stylus intuosa3 'grip pen' najjače orožje sploh.

Penkalo brez črnila objavljeno: Joker 169
avgust 2007