Revija Joker - Windows 7

ČLANKI
stranka » članki » programje » Windows 7

Cene in različice
Microsoftovci so začeli na začetku: s klestenjem cen. Vista je zaradi ogromnih stroškov razvoja stala konkretno več od XPjev, kar je upravičeno zmotilo marsikoga. Cene licenc za Sedmico se sicer niso vrnile na raven izpred let, a so ugodnejše od Razgledovih. Home Premium v maloprodaji tako košta 120, Professional 285 in Ultimate 300 težko prisluženih evrov. Ni malo, a je dosti ugodneje od Vistinih začetnih postavk, ko je oskubljeni Home Basic stal 250 EUR, Ultimate pa brutalnega petstotaka. Microsoft sicer pravi, da gre za akcijske cene in da bodo zneski po 31. decembru višji. Toda res dvomimo, da bodo W7 naknadno dražili. Takisto upoštevajte, da zneski veljajo za polne škatelne različice in da licence OEM, torej take, ki jih dobite ob nakupu raču­nalnika, veljajo manj.
Škoda le, da pri nas ni na voljo v ZDA ogla­še­va­ne družinske akcije family pack. Ameri za vsega 150 dolarjev plus davek dobijo licenco, ki jo je moč namestiti na tri računala hkrati, kar je idealen način za nadgradnjo vse familije. Celo tašče.
Kar se različic tiče, je razkropljenost tokrat manjša. To pozdravljamo in upamo na prihodnjo univerzalno izdajo, ki bo po zgledu Mac OSa vključevala vse dob­rote. Za glavnino Jokerjevcev bo najbolj zanimiva varianta Home Premium. Ima vse, kar potrebuje povprečen domači uporabnik: posodobljeni uporabniški vmesnik Aero, takisto osveženi Windows Media Center, večdotikovni vmesnik, orodje Home Group za laž­je upravljanje in deljenje v domačem omrežju ... Na spis­ku elementov v inačicah Professional ter Ultimate izstopata le dve pogojno zanimivi postavki. Prva je Remote Desktop Host oziroma oddaljen dostop do do­mačega računalnika, čeprav za to obstajajo namenski programi in servisi, druga pa Windows XP Mode. Ta nima veliko skupnega z združljivostnimi profili iz Razgleda, marveč gre za čisto pravi virtualni strojček z Ikspeji. Microsoft ga je prvenstveno namenil profijem, ki poganjajo redko posodabljan poslovni softver. Nerazumljivo pa je, da so spregledali korist igričarjem. Navsezadnje obstaja na desetine starih uspešnic, ki najraje tečejo v XPjih, da starin za DOS ne omenjam. Pa Ultimate? Puvačem in tistim, ki venomer morajo imeti NAJBOLJŠE!!!, ga ne kanim odsvetovati. Je pa veliki večini nepotreben. Dodatne poslovne funkcije, kot so diskovna enkripcija, izbolj­šano orodje za deljenje tiskalnikov in omejena podpora unixovskim aplikacijam, doma ne pridejo do izraza. Takisto se ne mastite nad Ultimate Extras, kajti W7 teh dodatkov ne bo deležen. Saj bi protestiral, a je Vista pod to postavko v treh letih fasala natanko dve igrici, paket zvokov in ohranjevalnik zaslona.

Ura, ki ždi v desnem zgornjem kotu, je gedžet. Ti mini nucniki v Win 7 niso več priklenjeni na vnaprej določen pas, marveč jih poljubno razpostavljamo po namizju. Dolaj je vpogledno okence z vsemi aktivnimi Explorerji.

Po drugi strani je razveseljivo, da vse inačice Win 7 po novem vključujejo tako 32- kot 64-bitno jedro, kar bo privedlo do manjše zmede pri nakupu. Še več: za razliko od spornega Vistinega sistema za označevanje st­rojne združljivosti, ki je botroval celo tožbam, so Okna 7 bolj neposredna. Če hoče računalo dobiti nalepko 'Windows 7 Compatible' mora podpirati vse elemente v tem operacijskem sistemu in oba načina delovanja, 32- in 64-bitnega. Preprosto, logično in zadnji žebelj v krsti 32-bitni preteklosti. Da, dragi tehnofob, končno je napočil trenutek za inštalacijo 64-bitne različice in nadgradnjo na 4 GB rama!
Zadovoljni smo lahko tudi z delom Microsoftove slovenske brigade, ki je sistem prevajala natančno in predvsem sproti. Rezultat je, da bo inačica v maternem jeziku na voljo v rekordnem času, in sicer v prvem tednu novembra. Z nakupom angleške se tako splača malce počakati, posebej ker naknadnega lokalizacijskega paketa za prevod angleške verzije v slovensko to potnebo.

Windows 7 objavljeno: Joker 195
oktober 2009