Vista v praksi, drugič
Servisni paket je na voljo skozi več kanalov. Večina ga bo dobila samodejno, skozi storitev Windows Upda­te. Ta pot je s stališča uporabnika najbolj pripo­roč­ljiva, ker sistem avtomatično bere pravo vrsto dato­te­ke. Več težav utegnete imeti, če se odločite za dolsnem samostojne verzije SP1. Uspelo mi je zaslediti vsaj štiri inačice, in sicer osnovno s podporo za pet je­zikov, njeno 64-bitno verzijo ter še dve izvedenki Service Packa z jezikovnimi paketi za nestandardne šp­ra­he. Uporabniki slovens­ke­ga Razgleda boste kako­pak potrebovali slednjo ver­zijo, ki v 32-bitni obliki zaseda nad 540 megabajtov, v 64-bitni pa še nekaj več. Na koncu je tu še integrirana izvedba, kjer je SP1 zapečen na osnovni namestitveni plošček. Takšno boste dobili vsi kupci novih računalnikov s priloženim Razgledom.

Frajerski Flip3D je ena izmed bolj opevanih in hkrati najmanj uporabnih funkcij Viste. Za postavljanje pred neračunalničarji in tehnološko zaostalimi znanci je kul, za rabo pak ne. OS X ima take učinke bolj izkoriščene.

Namestitev servisne zapla­te ni noben bavbav. Pos­to­pek je povsem samodejen in od uporabnika zahteva le dvoklik datoteke ter strinjanje s pogoji uporabe. Vse skupaj traja od dobre pol urice navzgor, odvisno od nastlanosti sistema in splošne poskočnosti računala. Sam pri nadgradnji nisem naletel na težave, pa sem SP1 doslej nameščal kakih sedemkrat, in to na raz­lič­ne strojne konfiguracije. LorduFebotu se je po drugi st­rani zalomilo z jeziki in se mu SP1 sploh ni hotel names­titi, čeprav uporablja angleško Visto. Najbrž za­to, ker za vsakdanje delo uporablja lokalne svahilij­s­ke nas­tavitve. Čisto gladko ni skozi prišel niti Sneti, ker se ni držal osnovnega priporočila pri nameščanju ta­ko obsežnih popravkov: če je mogoče, zaplato aplicirajte na sveže nameščen operacijski sistem. A pod čr­to postopek ni grozljiv in če posedujete ko­ličkaj so­doben mlinček, ste lahko brez skrbi.
Prvi vtis po uspešni namestitvi bo bržkone vse prej kot pozitiven, zlasti če ste reden uporabnik Razgleda. Sistem bo deloval počasneje in programi, ki so se prej zaganjali v nekaj skundah, bodo mleli in mleli. A brez panike, to je normalno. SP1 namreč pobriše Visti­ne priučene uporabniške profile in resetira teh­no­lo­gi­ji SuperFetch ter ReadyBoost (kaj počneta do­tič­na, prečitajte v člankih iz Jokerjev 162 in 165 oziroma na stranki 3602 ter 3801). Okna se vas bodo v roku dneva ali dveh spet navadila in sistem bo enako naspidiran kot prej.
Nasploh moram reči, da je Razgled s stališča hitrosti in uporabnosti v prvem letu obstoja napredoval. Kot smo napovedovali v prvotnem opisu, so gonilniki dozoreli, Microsoft je polikal gubice ter nepravilnosti, boljša je železnina. Rezultat je jasno viden v priloženih grafih, kjer sem primerjal Okna XP s Servisno zaplato 2, izvirno Visto z nameščenimi samodejnimi pop­rav­ki, Razgled SP1 ter za piko na i še 64-bitno Visto SP1. Ikspeji so v splošnem še vedno najhitrejši, toda razlika je tako malenkostna, da je med delom ne bos­te opazili. Posebej impresiven je napredek na pod­roč­ju igrarstva. Kjer sem v izvirnih meritvah opazil velika razhajanja, se je razpon zdaj skrčil na vsega par sličic na sekundo.
Po­sebej pa sem navdušen nad 64-bitno Visto. Pred letom dni sem zapisal, da 64-bitnost še ni zrela za domačo uporabo in da jo vsled združljivostnih težav pot­re­bujete le avanturisti. Situacija je zdaj drugačna. Šo­ferji in programi so toliko napredovali, da razlik med 32-bitno in 64-bitno inačico ni, tako s hitrostnega kot praktičnega vidika. Gonilniki za obe verziji izhajajo sočasno, stvaritelji težavnih aplikacij (antivirusniki in ostali programi, ki hočejo neposreden dostop do sistema) pa so se privadili novim razmeram in odpravili združljivostne težave. Zato le izkoristite smešno nizke cene pomnilnika, kupite 4 GB rama in uživajte v 64-bitnem sistemu, ki ga izkorišča v celoti.