Revija Joker - Vista po letu

ČLANKI
stranka » članki » programje » Vista po letu

Malha dobrot
Kojci je treba povedati, da od servisnega paketa ne gre pričakovati čudežev. Ime navsezadnje označuje komplet popravkov, ne celovite prenove sistema. Vis­ta z SP1 je na prvi, drugi in n-ti otip še vedno ti­pič­no razgledovska, zato se ne nadejajte radikalno drugač­ne izkušnje.
To pa ne pomeni, da SP1 ni naphan. Uradna dokumen­tacija vsebuje več kot dvajset strani obližev, vro­čih zaplat, prilagoditev in žužkostrelov. Bržda najvaž­nej­ša je vključitev nekaj ducatov tako imenovanih 'hot­fixov', ki se za razliko od 'updatov' ne nameščajo samodejno skozi servis Windows Update. Gre za spe­cifične popravke, namenjene določenim kombinacijam strojne ter programske opreme, brez katerih je delo še vedno mogoče. Vest o njiho­vem obstoju je zakopana glo­boko v prašnih kotičkih Micro­softovega spletišča, kar po­me­ni, da jih velik delež upo­rab­ni­kov nima nameščenih. Škoda, saj hotfixi Visto v mno­gih pri­merih naredijo mno­go bolj upo­rabno. Lep pri­mer so te­ža­ve določenih Nvidijinih čipovij z večjimi količinami pomnilnika ali slaba deseterica vro­čič­ne­žev, ki se tiče iger in trirazsežne grafike. Špili brez njih v dolo­čenih primerih delujejo do 30 % počasneje! SP1 vključuje vse doslej izdane hotfixe, kar Razgled naredi bolj odrasel in predvidljiv.

Razkoščevalnik diska je v SP1 potihoma pridobil na funkcionalnosti in sedaj omogoča izbiro tarč­nega pogona. Ni edini tako nadgrajeni nucnik.

Druga opazna sprememba se tiče datotečnih ope­ra­cij. Kot ste lastniki Viste opazili, je sistem počasen pri delu z datotekami. Kopiranje filetov, premeščanje map in inštalacija programov trajajo celo večnost, vča­sih enkrat dlje kot v starih Oknih. Razlog tiči v dru­gačnem pristopu k tem osnovnim funkcijam - Vista za razliko od drugih sodobnih Winsov pri datotečnem rokovnjačenju ne uporablja medpomnjenja. Microsoft je odločitev upravičeval z obskurnimi te­ža­vami v specifičnih mrežnih situacijah, a je na koncu moral priznati, da je Razgledov pristop pač inferioren. V SP1 so zato zapekli drugačen, XPju soroden paket da­totečnih operacij, ki je v povprečju za četrtino hit­rejši od dosedanjega. Hkrati so pohitrili sporočilno okence za izračun potrebnega časa. Končni rezultat je opazen skok odzivnosti.
In preostalnik? Brez zatekanja k dolgočasnemu naš­te­­vanju ga ne morem popisati, saj je sprememb res veliko. Lastniki notesnikov bodo veseli podatka, da se jih veliko tiče prav prenosnih računalnikov. Microsoftovci so pohitrili prehajanje iz spanja in hibernacije ter vanju, odpravili par nadležnih tosortnih hroščev, iz­boljšali podporo za zunanje zaslone, z nekaj subtilnimi prijemi malenkost povečali trajanje baterije ... Hk­rati so se posvetili varnosti in zraven pričakovanih ma­šil za obstoječe luknje izboljšali diskovni šifrirnik BitLocker, zunanjim izdelovalcem antivirusnikov pa omogočili boljše sodelovanje s sistemom. Kar se no­vih funkcij tiče, najbolj izstopa celovita podpora standar­du EFI oziroma Extensible Firmware Interface (ve­dite, da je ta na voljo izključno v 64-bitni različici sistema!). Gre za Intelov projekt, katerega namen je zamenjati prastare biose z mnogo zmogljivejšim ter prijaznejšim vmesnikom med železnino in operacij­s­kim sistemom. EFI tačas uporablja le Apple, toda z uradno podporo v Visti se zanj ogrevajo vsi izdelovalci ma­tičnih plošč.

Ocena zmogljivosti hardvera (Windows Experien­ce Index) je eden od spr­­va obetavnih Vistinih fičrov, ki niso izkoristili potenciala.

Nadalje je tu uradna podpora za standard DirectX 10.1. Kot veste, gre za AMDjevo pogruntavščino, ki ma­lenkost dopolnjuje osnovni DX10. Standard prebav­ljajo le radeoni serije 3000 in ker bo tako tudi ostalo, je podpora programerjev omejena. Zato je bolj zanimiva vdelava datotečnega sistema exFAT. Podalj­šek osnovnega FAT32 je v prvi meri namenjen po­­­gonom flash in odpravlja arhaične omejitve predhod­nika, se pravi štirigigabajtno velikost datotek ter nezmožnost rokovanja z več kot tisoč fajli v eni mapi. No, malo je verjetno, da se bo exFAT širše prijel, po­se­bej ker vse več nemicrosoftovih operacijskih sistemov dobiva podporo za NTFS, s čemer dotični postaja privzeti standard.

Vista po letu objavljeno: Joker 178
maj 2008