Revija Joker - Elektronski vsevedi

ČLANKI
stranka » članki » programje » Elektronski vsevedi

Katera je tr00 in zakaj (ne)
Bržkone se sprašuješ, zakaj bi sploh imel na disku enciklopedijo, ko sta na dosegu miške Google in celotno prostranstvo interneta? Hja. Prvič, celo matrica crkne ali deluje nezadovoljivo, po gobe gredo strežniki in še kaj, zaradi česar je dostopnost informacij motena. Da o zlobni kodi, virusih in drugih neprilikah navidezno bivajočih ne govorimo. Drugič, prav neskončnost spleta zahteva mukotrpno iskanje, preden najdeš želeno informacijo. Resda moreš dobiti marsikateri dodaten odgovor, a znati moraš poizvedovati na pravi način (da je objestnemu najstniškemu občestvu to španska vas, se lahko vselej prepričaš na mn3njalniku) in potem še filtrirati mnoštvo dobljenih rezultatov. Tretjič, internetne informacije so načeloma nepreverjene, vprašljive in zanje pogosto nimaš nobene garancije o verodostojnosti. Takisto pogosto niso navedeni njihovi viri in ako boš verjel vsemu, kar najdeš na netu, utegneš v najboljšem primeru izpasti debil. V najslabšem pa iz letala, he he. Elektronska enciklopedija redakcijsko preverjene informacije združuje na enem mestu, medtem ko za vsebino jamči z lastnim imenom in uveljavljeno tržno znamko.
Gotovo te zanima še razlika med enciklopedijo in leksikonom. Za prvo so značilni daljši in zaokroženi članki, v katerih skuša avtor prispevka čimpopolneje zajeti vse pomembne informacije o določenem geslu. Pri slednjem pa so članki krajši (a jih je praviloma več), vsebujejo povzetke in definicije ter več kazalk, navzkrižnih povezav, kvalifikatorjev in drugih besedilnih prekopicljajev. Britannica je klasična enciklopedija v pravem pomenu besede, dočim se Encarta ponekod že nagiba k leksikonski organiziranosti.
Katero, torej? Najbolje bi bilo seveda imeti obe, a takole na hitro bi sam za povprečno vsakdanjo rabo izbral Encarto. Je hitra, uporabna in fletna, da se ti milo stori, interaktivna ter sistematična in obvezno orodje za vse, ki so odprte glave (tudi ko ne zehajo), študirajo, se izobražujejo ali karkoli pišejo - članke, seminarske ali raziskovalne naloge, vedeže. Čeravno faktografsko tu in tam zašepa, to velikodušno kompenzira s poljudnostjo in prijaznostjo do uporabnika. Vendar pa Britannica nikakor ni za odmet. Par stoletij preverjenega znanja in sodelovanje uglednih izobraževalnih ustanov je pač naredilo svoje, zato ji podatkovno vsekakor gre zaupati, dasiravno je njeno vedenje bolj aristokratsko in videz špartanski. Pa kaj? Morda bo zato bolj godila resnim učenjakom, akademikom, zagrizenim knjižnim moljem in vsem, ki dajo na čimvečje število različnih referenčnih virov. Za primerjavo: če je Encarta učinkovita, sodobna, dinamična streljačina z bliskovito grafiko, je Britannica patinirana, globoka, potrpežljivost zahtevajoča strategija z umirjeno, klasično dušo. Vsakomur svoje.

Elektronski vsevedi objavljeno: Joker 137
december 2004