Revija Joker - Elektronski vsevedi

ČLANKI
stranka » članki » programje » Elektronski vsevedi

S papirja na zaslon
Kljub temu Microsoftova Encarta ni bila prva elektronska enciklopedija nasploh - enako kot to ni bila Britannica, akoravno se občasno s tem pohvali. Primat gre priznati tretji, danes nekoliko pozabljeni, vendar takrat obetavni Ameriški enciklopediji uveljavljene in priznane založbe Grolier. Že v zgodnjih osemdesetih je bilo moč do njene digitalizirane vsebine dostopati čez takrat popularne elektronske oglasne deske, BBSje (Bulletin Board System). Daljnega 1985 je izdelek pod nazivom Academic American Encyclopedia na cedejki vseboval zgolj besedila člankov, navzkrižno povezana s hiperlinki, podobno kot danes nabolj temeljne tekstovne spletne strani. Šele čez nekaj let so dodali slikovni material, preproste animacije, videoposnetke in zvok. V prenovljeni izdaji se je New Grolier Multimedia Encyclopedia leta 1992 pojavila kot prva internetna verzija. V naslednjih letih je kapitalizem opravil svoje, stvari so se premikale in med drugim je založbo kupilo podjetje Scholastic. V najnovejši cederomarski različici je Grolier Multimedia Encyclopedia Deluxe Edition za leto 2003 po razmeroma ugodni ceni (30 dolarjev) nazadnje ponudila 80.000 člankov, 15.500 enot slikovnega materiala, 1200 zemljevidov ter 200 videoposnetkov. Bila je pionirka, zato naj ji gre slava, amen.
Z druge strani je Encyclopaedia Britannica kratkomalo zamudila vlak, ker je predolgo in preudobno spala na lovorikah, ovešena s preteklo slavo knjižne uspešnice. Šele 1989

Microsoft se je zagrebel in kot ponavadi izpljunil različico Encarte za prihodnje leto že koncem tekočega. Pri Britannici so (spet) zaostali.
je pohitela z elektronsko različico, takrat imenovano Compton's Multimedia Encyclopedia, katere besedilo so menda v celoti ročno vtipkali kitajski tlačani, saj dotihmal nikoli ni bila zapisana v elektronski obliki. Vsebini je dodala predvsem kupljeno enciklopedijo založbe Compton in slovarski del specializiranega založnika Merriam-Webster, pod okrilje pa je firma vzela še štiriinpetdeseterico volumnov zbirke Great Books of the Western World. 1994 je prišla še nalinijska izdaja, prvič s celotnim tekstovjem izvirne Britannice v digitalni obliki, vendar za mastno naročnino 2000 dolarjev letno, saj je bila kao namenjena predvsem državnim ustanovam, knjižnicam in šolam. Sicer so spričo bunjenja slednjih leto pozneje ceno znižali na manj kot desetino prvotne, toda CD-različica je še vedno stala zajetnih 200 dolarjev. Celo 1997 je umela pokazati le docela nevzburljivo statično besedilo in slike, dočim so skromne migajoče in maloštevilne tuleče prispevke dodali komajda leto pozneje. Bolj so se posvečali prestižnim tiskanim izdajam Britannice, ki so jih začele prevajati in v svoje jezike lokalizirati številne države širom sveta, od Poljske in Koreje prek Tajvana do Japonske.
Prav ta zadnja dekada prejšnjega tisočletja je prinesla največji vzpon Microsofta, čigar apetit se je kmalu začel stegovati po elektronskih vsebinah. Bill Gates ni dal kaj veliko na tradicijo ali spoštovanje do starejših, je pa imel dober rilec za posel. Preprosto je kupil želeno vsebino, predvsem tisto uveljavljene enciklopedične založbe Funk & Wagnalls, in napaberkovano 1993 poznavalsko zdigitaliziral v novo 'družinsko enciklopedijo', ozaljšano z mnogimi fensi šmensi večpredstavnimi karafekami, animacijami ter glasbo. MSjev izdelek je pred Britannico prednjačil še v dveh pogledih: bil je malce cenejši in je na platnicah v velikih, prijaznih črkah nosil napis 'Samo brez pa...', akhem, 'Encarta Encyclopedia'. Torej, bil je videti prijaznejši in je bil s tedanjimi 50 dolarji kupnine cenovno bistveno ugodnejši od konkurenta. Poleg tega si lahko Encarto prijazno dobil prednameščeno (bundling) ob nakupu novega družinskega računala. Ma kaj češ lepšega. Čeravno je tedaj Britannica vsebovala 44 milijonov besed oziroma 83.000 gesel, Encarta pa borih 14 milijonov besed / 42.000 gesel, je folk logično preferiral slednjo. Ko denar govori, bikov drek se vali.
Encyclopaedia Britannica je tako pušila, da bolj ne bi mogla, dokler ji ni 1996 končno zagustilo. Firmo je meni-nič-tebi-še-manj kupil nek borzni mogotec in jo organizacijsko dodobra prestrukturiral (beri: na stotine zaposlenih, predvsem s področij marketinga in prodaje, je nemilosrdno dobilo nogo). Letna naročnina je z optimizacijo stroškov podjetja padla na 85 dolarjev, kupci so spet zagrabili in Microsoft je namesto slabe polovice naslednje leto zavzemal le še tretjino tržišča elektronskih vsebin. Seveda se Bilko ni dal; špehovje Encarte je povečal za zajetno tretjino in ji dodal celotno besedilo enciklopedije nedavno kupljene renomirane ameriške založbe Collier's. Leta 1998 se je prvič pojavila Encarta na okroglini DVD. Britannica je kmalu vrnila udarec, tokrat s povsem brezplačno spletno različico Britannica.com. Sponzorirati jo je nameravala predvsem s trženjem oglasnega prostora in partnerskimi povezavami, v optimističnem duhu nove e-konomije in podjetij dot-com. Toda zamisel je propadla kot bolgarski parlament. Leta 2000 je Britannica ponovno doživela preobrazbo; nekateri članki iz internetne verzije so v osnovni, nemalo skrajšani obliki ostali brezplačni, za glavnino pa je bilo treba odšteti naročnino. In to je to, princip še danes ostaja enak. Nato so izpljunili frišno DVD-različico, ki kot Britannica Ultimate Reference Suite 2004 - prihodnjeletne inačice še ni zunaj - končno stane nadvse sprejemljivih 70 dolarjev (pri nas dobrih 14 čukov), s čimer je prvič cenejša od svoje dolgoletne tekmice. Vendar ji Encarta ni ostala dolžna in je ubrala podobno strategijo, Microsoftova enciklopedija se je z leti širila, debelila ter rojevala razne derivatne in tematske izdaje za vsakršen okus, paritveno preferenco ter starost. Nazadnje ji je dodala Encarto Kids in sestrsko Encarto Africano. Najprestižnejša in najnovejša Encarta Reference Library Premium DVD za leto 2005 bo kupca tako olajšala za ne pretiranih 75 dolarjev (slabih 16 prešernov).

Elektronski vsevedi objavljeno: Joker 137
december 2004