Revija Joker - Elektronski vsevedi

ČLANKI
stranka » članki » programje » Elektronski vsevedi

Rojstvo legende
Encyclopeadia Britannica od nekdaj predstavlja najpopolnejšo splošno zbirko umoslovja človeštva, pika. Ironija in hec pa je, da kljub nekoliko zavajajočemu imenu to britanska zadeva ni sploh, nak. Pravzaprav je značilno ameriška, stanujoča v industrijski metropoli Chicago, Juesej. Vendar ni bilo vedno tako ...
Britannica se je rodila v drugi polovici 18. stoletja v srcu Škotske, v Edinburghu. Luč dneva je torej ugledala (kako prikladno) med dobo razsvetljenstva, ko so tam razturali avtorji kot so Adam Smith in sir Walter Scott, pesnik Robert Burns ter filozofa David Hume in Adam Ferguson. Tiskar Colin Macfarquhar in graver Andrew Bell sta nekega običajnega deževnega dne obesila svoji obrti na klin, zadegala dude v kot, po škotsko zavijajoče zaklela, zavihala kilta in se lotila sestavljanja tekstovja, ki bi kot referenčno čtivo rabilo učenjakom novega obetavnega družbenega obdobja. Ustanovila sta Društvo nežnih mož (Society of Gentlemen), ki naj bi zadevščino izdalo, in najela pisarja Williama Smellieja, ki bi besedilo abecedno ter tematsko uredil (odtihmal naziv 'urednik', doh), da bi bilo pregledno in uporabno. Prva izdaja enciklopedije, podnaslovljena Dictionary of Arts and Sciences, je bila razdeljena v tri zvezke, ki so izšli v letih 1768 do 1771 in so jih znanja željni urno razgrabili. Na platnicah je že nosila prepoznavni logotip, ki se je ohranil do danes: bodeči osat, nacionalni simbol Škotske. Druga, izpopolnjena izdaja je v letih 1777 do 1784 štela že deset knjig, k tretji v osemnajstih zvezkih, končani leta 1797, pa so članke že prispevali priznani pisci iz Francije in nekaterih drugih evropskih držav.

Knjižna Britannica, v enem od številnih prevodov, zaseda manjšo sobo in za rokovanje zahteva malodane Švarcinigerjev biceps.

Nato je posel zavohal Američan (kajpada!) Thomas Dobson iz Philadelphije, ki je enciklopedijo 1789 kratkomalo piratiziral. No, ne ravno v tem smislu, saj avtorskih pravic, kot jih poznamo danes, še ni bilo; se je pa odločil pripraviti njeno ameriško izdajo, ki bi v burnih časih med drugim delovala kot nacionalni pamflet novonastajajoče Dežele svobodnih in doma korajžnih. In res, njeno prvo čezlužniško tiskano verzijo so bojda posedovali celo George Washington, Thomas Jefferson in Alexander Hamilton, praočetje ameriške državnosti.
Na Otoku so še nekaj časa vztrajali in pripravljali nove izdaje Britannice v vedno več zvezkih, pozneje s sodelovanjem prestižne univerze v Cambridgu, dokler je leta 1901 nista uradno kupila ameriška založnika Horace E. Hooper in Walter M. Jackson. Bukva se je kmalu dokončno preselila čez Lužo, kjer so nadaljevali z delom. Leta 1930 se je tvrdka premaknila v Chicago - jap, prav v romantičnem času gangsterskih obračunov v stilu krvave jebačine na Valentinovo. A skrajšajmo: petnajsta, popravljena in dopolnjena tiskana izdaja Britannice je 1985 izšla že v dvaintridesetih zvezkih, za katere si moral imeti posebej okrepljen knjižni regal. Vsebovala je značilno abecedno razporejenost podrobnih enciklopedičnih člankov, mnoštvo leksikalnih tekstovnih povezav, kazalke in obširen indeks. Za ves ta papirnati špeh, v usnje vezan in s pozlato okičen, je bilo tedaj treba pljuniti oderuških 1600 dolarjev. Spričo tega si ga vsaka para gotovo ni mogla privoščiti. In prav na to noto je pozneje zaigral Bill Gates s svojo cenejšo ter zategadelj dostopnejšo, vsakomur namenjeno 'družinsko' elektronsko enciklopedijo.

Elektronski vsevedi objavljeno: Joker 137
december 2004