Revija Joker - Elektronski vsevedi

ČLANKI
stranka » članki » programje » Elektronski vsevedi

Nekaj malega zgodovine
Človečnjak je že od nekdaj skušal zbrati in nakracati vse, kar ve, na pergament / glineno tablico / knjigo. Zakaj? Eh, kdo bi vedel. Manija zbiranja dejstev, ki daje lažen občutek varnosti, pač. Tako se je že Aristotel trudil, da bi napaberkoval in še za časa življenja (ma ne?) zapisal vse 'znanje človeštva'. Podobne ideje so za njim imeli Platonovi učenci. Nekolikanj pozneje je rimski uradnik Plinij st. med raznimi slovničnimi in biografskimi spisi udejanjil enciklopedijo naravoslovja Historia Naturalis v sedemintridesetih bukvah, kjer je opisal vse dotlej znane naravne pojave. Model v togi in sandalih bi nemara spisal še kaj, če ga ne bi skupaj s kolegi leta 79 v Pompejih zasul prah iz Vezuva. Srednjeveški pisec Martianus Capella je okoli leta 420 sestavil nekakšno enciklopedijo umetnosti De Nuptiis Philologiae et Mercurii, ki so jo tedanji samostanski n00bi uporabljali kot učbenik. Dominikanski prater Vincenc iz Beauvaisa pa je v začetku trinajstega stoletja vkup sklamfal najobsežnejšo znano knjigurino takratnega časa. Speculum Maius se je imenovala in je bila v osemdeset zvezkov razdeljena. Aktualna je bila še zelo dolgo.

Tako okrancljana je bila videti srednjeveška enciklopedija Speculum Maius (lat. Veliko ogledalo), seveda spisana ročno.

V vseh teh delih so bila področja sistematično urejena, pozneje razvrščena po abecedi. Zlasti razsvetljenstvo si je prizadevalo širiti znanje in ga ponuditi običajni raji zunaj cerkva. Pojavljati so se začeli spisi širšega poljudnega pomena, leksikoni, slovarji in podobno. Prvič je z besedo 'enciklopedija' svoj umotvor označil angleški fizik Thomas Brown, ko je v delu Pseudodoxia Epidemica oziroma njega britanski različici Vulgar Errors leta 1646 opisoval najpogostejše zmote in vraževerja svojih sodobnikov. Eden od teh, John Harris, je 1704 potem naškrabal sila odmevni Lexicon Technicum. V drugi polovici taistega stoletja pa se že pojavi najslavnejša in najbolj čislana splošna enciklopedija vseh časov, Encyclopeadia Britannica, tedaj v treh volumnih na 2390 straneh.
No, seveda niso bili pismeni le Briti, tudi napudrani Frenčfraji so imeli svojo EncyclopŽdie ou Dictionnaire Raisonne des Sciences, des Arts et des MŽtiers, krepko zadevščino v petintridesetih knjigah. Da slučajno ne bi zaostajali za svojimi angleškimi sosedi - mon dieu! - so si prefrigano izposodili njihovo Cyclopeadio iz leta 1728, ki jo je napisal leksikograf Ephraim Chambers. Priredba dotične je filozofu Denisu Diderotu rabila kot osnova za francoski umotvor, na kratko poimenovan kar Encyclopaedie; pri sestavljanju slednje mu je pomagal slavni Rousseau. Pedantni Švabi so takenako proizvedli nemški Universal-Lexikon v oseminšestdesetih delih ter Allgemeine Encyclopaedie der Wissenschaften und Künste in alphabetischer Folge (ja, ich komme, ich komme!) v kar 168 snopih. No, vse to skupaj je bil zgolj betežen mišji prdec v primerjavi s Kinezi, ki so v osemnajstem stoletju s svojimi hecnimi pismenkami zapolnili, reci inu piši, neverjetnih 5020 enciklopedičnih knjig. Te so v glavnem slavile in poveličevale cesarstvo rižojedih. S tem so zakoličili še danes veljavni tovrstni rekord; škoda le, da se bukvice večinoma niso ohranile.

Razsvetljenec Diderot je v svoj umotvor vključil modne dodatke tedanjega časa, klasifikacijo mrčesa in podobno.

Pravzaprav je vsak narod, ki je kaj veljal, slejkoprej moral dobiti lastno brošurico. Veliko sovjetsko enciklopedijo (Bolšaja sovjetskaja enciklopedija) v petinšestdesetih knjigah so med žlampanjem vodke med 1926 in 1947 spisali Rusi, medtem ko so lastno spacali še Turki, Italijani, Španci, Čehi in tako naprej. Tudi kumrovski Joža je imel podoben slavospev socializmu in neuvrščenosti, namreč Enciklopedijo Jugoslavije v osmih zvezkih, ki jo je izdal prav v ta namen ustanovljeni, od partije odobreni leksikografski zavod iz Zagreba. Kakopak imamo svojo nacionalno enciklopedijo takisto Slovenci (zri okvir). Pri Mladinski knjigi je izhajala od 1987 do 2002 in je skupno nabrala petnajst knjig ter en dopolnilni zvezek z indeksom.

Elektronski vsevedi objavljeno: Joker 137
december 2004