Uporabniške tehnologije so napredovale v smeri, na katere pred desetletjem niti pomislili nismo. Sodoben zaslon v dnevni sobi se je iz prikazovalnika poročil in filmov razvil v široko pripravo, katere raznovrstne možnosti izkoristi le malokdo. Odjemati zna internetne dobrote, poganjati lastne aplikacije, biti videokomunikacijsko sredstvo in brezžično predvajati vsebine s telefonov. Najboljši modeli celo omo­go­ča­jo, da lahko nanje familiji predvajaš fotke s prenosni­ka, četudi si na drugem koncu sveta, ali da sliko s televizorja preusmeriš na tablico, da ne zamudiš niti sekunde fuzbalskega dogajanja, ko greš na latrino. A to ni zgodba o tehnologijah, ki želijo TV-aparatu zvišati veljavo. To je zgodba o noviteti, ki mu vrednost jemlje.
Donedavna si mogel teve program alternativno zreti le še na računalniku, opremljenem z ustrezno sprejemniško komponento, kar se je šel malokdo. Nato sta Mobitel in Tušmobil izdala nucnik za mobilno TV, ki je bila dobrodošla možnost, vendar se v sploš­nem ni prijela. Zanjo namreč računajo in vključuje zgolj ven­ček slovenskih kanalov. Po novem pa je dobršnemu delu Slovencev dana možnost, da zastonj spremlja širok domač in tuj televizijski program skorajda vserod ino vsikdar. Oziroma povsod in zmeraj, ako ti je starojezičnost tuja.

Marsikdo bo zamahnil z roko, češ, TV na telefonu je pa ja apn. Sploh ne. Poročila itak ne zahtevajo visoke jasnine, na štiripalčnikih so celo nadaljevanke in mirnejši filmi povsem gledljivi, dočim bodo na ipadu lahko trije za silo gledali športni prenos. Drugače z gladkostjo slike ni težav niti na mobilnem omrežju, saj se kakovost slike dinamično prilagaja povezavi. Je pa res, da je kakovost oziroma razločljivost videa že v štartu bolj falična.