Revija Joker - Trio prvakov

ČLANKI
stranka » članki » mobidik » Trio prvakov

HTC one
Nesrečnik si, enojka. Februarja si v Barceloni pokasiral nagrado za najbolj hotni prihajajoči fon. Zaradi privlačnega aluminijastega eksoskeleta so te poimenovali prvi androidni aparat z iphonovskim občut­kom. A namesto, da bi prišel med ljudi napovedanega marca in izkoristil moment, si imel težave s proizvodnjo. Iz tedna v teden so te prestavljali, ponekod za mesec dni, pri nas za dva. Tisti, ki so bili prvi v vrsti za napravo nove generacije, so nabavili xperio, zdaj pa te je prehitel še S4. Njegovi milijardni kampanji ne moreš konkurirati, četudi bi bil boljši. Kar kovinskosti navkljub tako ali tako nisi.
HTC fura preobleko Sense, zaradi katere se one razlikuje od ostalih androidov in prinese marsikatero unikatnost. Ena takih je adresar, v katerem po zgledu Windows Phona vidimo udejstvovanje na Facebooku in Twitterju, torej zadnje prijave in albume. Odločno bolje kot pri konkurenci, ki ta del presenetljivo zapostavlja. Posebnost je tudi drugačen domači zaslon, tako imenovan BlinkFeed, ki je velik, navzdol pomikajoč se niz aktualnih objav iz družbenih mrež, novičarskih virov ter opomnikov. Ta element je sicer oče­su ličen, vendar ni resnično uporaben, saj se novosti pojavljajo praktično vsako sekundo. Sploh ne vem, zakaj so sem deli koledar, kajti sporočilo o prihajajočem sestanku se ne prilepi na vrh, marveč je minuto kasneje že pol metra daleč. Še vedno so bolj­še naveze normalnih, namenskih widgetov. Te mobilnik ima, a zgolj osnovne.

Nisem Facebookov ambasador, ampak je že tako, da je ta marsikomu pomemben sestavni kos življenja. Zato ne razumem, zakaj je edinole HTC sposoben v imeniku pokazati udinjanje kontakta na družabnem omrežju vključno z galerijami. Prav tako le ta telefon vzame lepo sliko prijatelja s Fejsiča, dočim S4 in xperia kažeta neke grde zmaličenosti.

Kot bi HTC stavil le na omenjeni BlinkFeed, je preostali nabor aplikacij elementaren. Samostojnega predvajalnika videa sploh nima in galerija je tudi nekam okorna. Aplikacija TV je IR-daljinec in interaktiven programski vodič, toda ker Slovenije ni med razpoložljivimi nadsaharskimi deželami, slednja postavka tod ne oper­ira. In tu sta še ikonici, ki dobrodošlo namigujeta na varnostni modus za otroke, vendar nista del sistema, marveč gre za zoprno aplikacijo Parent Dashboard, ki si jo vsakdo zastonj namesti z marketa.
Bolj kot manko softvera aparatu zamerim vmesniške minuse. HTC one sicer ima gumba izven zaslona, tako da izkoristi vseh 4,7 palcev, a le dva: nazaj in home. Knofa za opcije in spisek odprtih aplikacij ni. Do slednjega pridemo z dvakratnim dotikom hišice, kar je nerodno. Dvojni klik na fonu? Prosim lepo! In za razliko od samsungov, ki jih zbudimo z velikim konkretnim prednjim stikalom, moramo tu pritisniti res nerodno postavljen vrhnji gumb. Cepidlačenje? Znabiti se tako bere, v praksi pa so to zelo neposrečene rešitve. Takih motečih mikroelementov je še nekaj, na primer nezaslišana odsotnost vsakršnih bližnjic na roletnem meniju. Tam ni niti preklopa v tihi način ali vklopa mreže. Medijsko streženje in odjemanje HTC v temelju obvlada brez naprednejših navezav, ki si jih lahko privoščita Samsung in Sony. Plus je zvok, tako zaradi softverske tehnologije Beats Audio kot zvočnikov, ki sta dobrodošlo postavljena na pročelje. Minus je odsotnost pomnilniške razširitve.

Zoe se imenuje fotografsko pomagalo, ki med drugim posname ducat zaporednih slik, nakar pogrunta, kaj je na njih migajoče in označi moteče elemente. Uporabnik se potem z dotikom odloči, ali jih obdrži ali briše. Recimo, da je pogojno uporabno.

Predstavi pa onegaj še eno posebnost, okoli katere je veliko govora: večji, čeravno manj razločljiv fotografski senzor. Zaradi tega so posamezne celice tipala večje in nanje pade več svetlobe, kar da v slabih pogojih znatno boljši rezultat. Toda cena za svetlejše nočne prizore, ki so v končni fazi še vedno slabe fotografije, je splošna trikrat nižja razločnost posnetkov v primerjavi s konkurentoma (4 megapike proti 13). Ajd, saj na zaslončku tega ni opaziti, ampak vsakomur, ki bi od fotografije rad nekaj več, jo obrezal ali tiskal, dodatna zaloga pikslov veliko pomeni. Omembe vreden del fotoaparatskega vmesnika je še tako imenovan(a) funkcija Zoe z nekaj domislicami. Med drugim rafalno fotkanje pretvori v nekakšno časovnico, kar poleg enostavne izbire najboljšega posnetka omogoča preprost izbris motečih premikajočih elementov, podobno kot S4, in celo deljenje animacije prek spletišča.
HTC je sicer izdelal na otip kakovosten, samsungu primerljivo hiter onegaj s par pozitivnimi opcijami in presenetljivo dobrim displejem, opazno boljšim od Sonyjevega. A na žalost popuši na drugih področjih, predvsem pri temeljnem rokovanju. Skupaj vzeto ga zato postavljam šele na tretje mesto.

Trio prvakov objavljeno: Joker 238
maj 2013