Revija Joker - Kvartopirstvo

ČLANKI
stranka » članki » namiznik » Kvartopirstvo

Munchkin jaz, munchkin ti, grebator smo vsi tri
Šnelkurs temniškozmajevske terminologije. Munchkini, sicer prijazni pritlikavčki iz Baumove dežele Oz, so med ljubitelji Dungeons & Dragons oznaka za igralce, ki jim je malo mar za uspeh kompanije in se raje ukvarjajo s kopičenjem vsemogočih artefaktov v svoji malhi. V najbolj uspešni franšizi že omenjenega Steva Jacksona počnemo natanko to: plenimo temnice, pobijamo monstrume, štihamo soigralce v hrbet in si grmadimo bolj ali manj uporabno opremo, vse to ob nadzabavnih kartah z izvrstnimi ilustracijami Johna Kovalica.
Karte se delijo na dve sorti: temnične in zakladne. V prvih se skrivajo pošasti, ki jim moramo zavdati, kletve, ki nam povzročijo neizrekljivosti, rase in poklici ter karte, s katerimi večamo moč pošasti. Zakladne karte pa nam nudijo opremo, napoje in možnost zvišanja stopnje lika. Cilj je prispeti do desete stopnje in čeprav se to ne zdi dosti, partija z okoli petimi sodelujočimi vzame uro ali kanec več.
Vsak od igralcev prične kot level 1 ljud svojega spola (kar je pomembno, saj obstaja kletev, ki iz možatega igralca naredi jokajočo deklino) in brez poklica. Rase in poklice dobivamo z raziskovanjem temnic in si jih poljubno postavljamo predse, kakor pač godi trenutnemu stanju. Na mizi imamo takisto razpostavljeno opremo, ki nam prinaša dodatno moč za krepot monstrumov, a z omejitvami, saj imamo le dve roki, eno glavo, en par nog ter en trup. Poleg veličastnih krepel tipa Meč, ki pokolje vse razen lignjev, in Motork krvavega raztelešenja imamo vrsto napojev, ki jih lahko svinjsko uporabimo za pomoč pošasti, s katero se spopada kdo od soigralcev. In že smo pri boju. Pošasti so razvrščene od kilavih zlatih ribic in psihotičnih veveric do tentaklastih demonov, hidrastih hidrantov ter meduz, ki segajo do 20. stopnje. Nakazo smo premagali, če je seštevek našega nivoja in vse opreme, ki jo vihtimo, višji od stopnje pošasti (razen če smo bojevniki; v tem primeru je za zmago dovolj izenačenje). Če smo jo ubili, popokamo njene zaklade in napredujemo za eno stopnjo, če je nismo, smo pa v zosu. Najprej skušamo z metom kocke zbežati (pasti mora 5 ali 6), in če to ne uspe, se nam zgodijo Slabe reči, od izgube ene karte ali določenega dela opreme do smrti, po kateri si našo opremo prilastijo soigralci.

V Munchkin Bites naokoli grozoviti neki neznanec, a moja najljubša karta je še vedno pobijanje nacijev. Prav pride tudi pri gledanju filma Indiana Jones 2.

V boje s pošastmi se ne odpravljamo nujno sami, temveč nam lahko na pomoč priskoči en družabnik, ki mu v podkup izročimo določeno število zakladov. Dostikrat se bo primerilo, da pomoči ne bomo dobili, saj pomagač ne napreduje na višjo stopnjo (razen če je vilinec) in nas bo raje pustil v škripcih, če ga ne bomo res kvalitetno podmazali.
Strateškost je prisotna, saj je treba pozorno opremljati svoj lik, paziti na položaje drugih in tehtati, kdaj priskočiti na pomoč. A če iščete res hudo globino, boste razočarani, saj Munchkin prvenstveno nudi kratkočasje družbici, ki se reži utrganim pošastim, orožjem in kletvam, medtem ko se z bildanjem bliža zmagi. Za osnovno zabavo zadošča šatulja s 168 kartami in kocko, za dodatno krepanje (tako pošasti kot od smeha) pa so tu trije dodatki, ki prinašajo vsak po 112 kart. Nakar pridejo še odvrtki. Če vam temnice niso najljubši delokrog, se lahko poskusite v vzhodnjaško-pretepaškem Munchkin Fuju, poletite v vesolje v Star Munchkinu, si nadenete junaške pajkice v Super Munchkinu, nabrusite podočnike v vampirskem Munchkin Bites, šarmirate dvojne agente v Munchkin Impossible ali si naredite starodavno kalamarjo solato v ravnokar izdani Munchkin Cthulhu. In če bi radi skupaj uporabili različne pakete, je tu Munchkin Blender. Ni kaj, nekateri se znajo tržiti, a na srečo hkrati ohranjajo kvaliteto.

Kvartopirstvo objavljeno: Joker 164
marec 2007