V osnovi je s temle samostojnim odvrtkom popularne serije kitarščin vse v redu. Temelji na igranju iz Guitar Hera 3, kar pomeni karikirano risankasto predstavitev, note, ki jih brez brenka udariš na vratu, podobno kariero, le da z več encori, ter mul­tiplayer z enakimi načini, od battla do face-offa. Imenu ustrezno se špil kajpak osredotoča na Josipo Lisac, khm, na Aerosmithe. Izmenično igraš kot last­na skupina s starimi liki, torej Axlom Steelom in kompanijo, in kot 'Smithi, ki se iz goslanja v srednji šoli skozi manjše ter večje klube prebijajo do mega štadionov.

GH Aerosmith tržijo v dveh inačicah: zgolj igro, ki velja med 50 in 60 evri, ali paket s prebarvano kitaro iz trojke, ki na Gameshop.si pride nekaj čez sto brusljakov. Enaka, le cenejša paketa sta na voljo za PS2 in wii.

Pohvalno je, da so Nebeški kovači posebej za igro na novo posneli tako kitarske kot vokalne dele nekaterih pes­mi, da v vmesnih filmčkih razlagajo o svoji zgodovini in da se izdelek ne os­redotoča na njihove novejše hite za jokave najstnice, kot so I Don't Wanna Miss a Thing, Cryin' in Amazing. Namesto teh ruljastih žalostink, ki so kitaristično pod nivojem, poustvarjamo boljše pesmi, kot so Rag Doll, Walk this Way, Livin' on the Edge, King of Rock, Train Kept A-Rollin' in Love in an Elevator. Mojstri Through the Fire and Flames bodo sicer razo­ča­rani, saj solo kitarist Joe Perry ni ljubitelj divjih strunodrkaških solaž, temveč ima raje klasično rockovske refrene s priokusom bluesa. A vsekakor je komade prijetno gosti: deloma zato, ker so avtorji dobro povzeli ritem in šibanje prstov, deloma pa, ker se Perryjev slog loči od bolj ža­gaško usmerjenih Herojev.