|
ČLANKI
![]() ...
Po dolgem času in prvič pri Sonyju se je zgodilo, da je konzola sredi življenjskega cikla deležna močnejše izvedenke. Sneti razloži in poda mnenje, če so 4K, HDR in / ali 60 fps vredni dodatnega stotaka.
Neo. Ultimate. Next. 4K. New. Ugibanja glede imena nadgrajenega playstationa 4 so se mesece svaljkala po kuloarjih in vznemirjala scenske poznavalce ter spremljevalce. Finalni naziv 'pro' je ob domišljijskih besedah skupnosti – mar 'neo' ne zveni bolje, bolj next-gen in skrivnostno? – kar malce antiklimaktičen. A pod črto je tak naziv smiseln, saj ga izdelovalci radi pripenjajo vsemu kao naprednejšemu, od hladilnikov do vložkov za čiščo. Potrošniško strenirana glava besedno zvezo tako prevede v 'boljši PS4', kar je srž naprave. To ni playstation 5, marveč visokozmogljiva izvedenka obstoječe konzole, sposobna prikaza 4K-grafike in videa, podpore HDR-barvam ter večje in bolj stabilne gladkosti tako običajnega kot VR-igranja. Fino, vendar od nje ne smeš pričakovati revolucije v prikazu in izkušnji, saj je nisi plačal, niti ni zanjo po komaj treh letih od lansiranja PS4 napočil čas. Dosti se poudarja sposobnost modela pro, da od internetnih ponudnikov, kot sta Netflix in Amazon, pretaka UHD-video. Seznam slednjega se daljša, vendar je ponudba še zelo omejena. Predvsem v Sloveniji, kjer Amazona ni, 4K-vsebina na Netflixu pa je omejena na nekaj serij (Marco Polo, Stranger Things, Daredevil), ne prav vznemirljivih filmov in dokumentarcev. Nadalje s PS4 pro ne moreš predvajati kristalnih blu-rayev, saj BD-pogon v napravi ni UHD kot v konkurenčnem xboxu one S. Nenavadno, saj gre za Sonyjev lastni format. Barvovitost Druga ključna beseda v povezavi s PS4 pro je tehnologija HDR, kar je kratica za 'High Dynamic Range'. Enostavno rečeno zmorejo HDR-zasloni prikazati več barv in imajo večje kontrastno razmerje. Letos sprejeti standard HDR10 določa, da vsaka podpika na zaslonu prikaže 1024 stopenj (10 bitov) osnovne barve namesto dosedanjih 256 (8 bitov), kar pomeni preskok z desetletja starih 16 milijonov barv na več kot milijardo. V teminah in svetlinah je več podrobnosti, nebo je bolj sinje, nianse obilujejo. Prizori so ob tovrstni reprodukciji bolj realistični, često celo surrealistični. Sliši se krasno in tržniki televizorjev okrog te novosti zganjajo velik trušč. Ni pa zadosti ustrezen ekran, marveč mora biti HDR takisto vsebina, torej bodisi primerna igra bodisi video. Največji ponudnik slednjega je Netflix. Sčasoma bo tak barvni razpon postal samoumeven. Moja izkušnja s PS4 pro na ustreznih televizorjih je vsekakor pozitivna. Horizon: Zero Dawn, Nioh, Uncharted 4, FIFA 17, Infinite Warfare … vse te igre so bolj kontrastne in žive. Zublji, ki se sukljajo iz hiš v uvodu v Last of Us, so pekoči, igra svetlobe med drevjem in plehom pri vožnji po Nordschleife v prihajajočem Gran Turismu nadvse subtilna. Vendar so besede zagretih prodajalcev, da je preskok enak tistemu s črno-bele na barvno sliko, pretirane. HDR pridoda, a ne toliko, da bi človek zaradi tega na vrat na nos oddirjal po tak ekran. Tudi zato, ker zaenkrat obstaja dvoje standardov, odprti HDR10 in lastniški, kakovostno pogojeni dolby vision. Bosta to postala konkurenčna emblema ali bo Dolbyjev le nadgradnja prvega, ni jasno. Nekateri teveji, recimo Philipsovi, so celo samo 'HDR ready' in bodo podporo prejeli naknadno. Zaslonov s to tehnikalijo je sicer veliko, a niso vsi enako dobri in primerni za igre. Nekateri recimo HDR-barve nudijo samo v filmskem načinu, kjer je opazen vnosni zamik. Mimogrede, za HDR-igranje ni nujen PS4 pro. Boljšo barvitost so nedavno programsko omogočili navadnemu playstationu 4, a je igre (še) niso izkoristile. Menda dobi ustrezen popravek NBA 2K17. Netflix in Amazon pa HDR-video pretakata le v razločnosti 4K, zato lastniki ljudskega PS4 nimajo od njega nič.
A bi ga imel? Resda je malce nenavadno, da se je Sony sploh odločil za tovrstno nadgradnjo, saj bo v roku štirih, petih let najverjetneje že pred durmi PS5. S tem tvegajo deljenje trga in zmedo med kupci, kar je v preteklosti proizvajalcem že zavdalo, na primer Segi z mega drivom, mega CDjem in 32X. A odslej bosta na policah tako slim kot pro in izbira med njima po mojem ni težavna. Isto velja za nadgradnjo, saj ti pro sam ponudi možnost prenosa vsebine s starega PS4 vanj v razmerju ena proti ena. To najlaže storiš z mrežnim kablom, s katerim povežeš konzoli in počakaš nekaj ur. Za tiste, ki špilajo občasno in jim razlika med 30 in 60 sličicami v sekundi ni pomembna, če jo sploh opazijo, prednosti modela pro niso važne. Menim pa, da je drugače pri tistih, ki videoigre zajemajo z veliko žlico. Ti so nagnjeni k posedovanju novejše avdio-video opreme in 4K-televizor s staro konzolo pač ne bo izkoriščen. Prednosti si deležen tudi z navadnim tevejem, kjer je slika v dosti igrah boljša. Takisto je stasitejši playstation primernejši za rabo z vizirjem PS VR, kjer bo lastnik deležen svilnatega gibanja po lepših svetovih. Stotak razlike med modeloma pro in slim naj zato zagretim igralcem ne bo ovira. |
|
|