Revija Joker - Ko vodovodar postane zidar

ČLANKI
stranka » članki » konzolec - tematski članki » Ko vodovodar postane zidar
...
Kavbojc obupa nad najbolj zaguljenim mariovskim leve­lom, zato ustvari svojega, primernejše­ga. To in še marsikaj več mu na wiiju U omogoča Super Mario Maker.

Nintendova najbolj prepoznavna maskota ima glavno vlogo v dveh ploščadarskih nizih. Bolj prodorni so Galaxy, 3D World in kompanija, ki razturajo v treh dimenzijah in vsa­­kič znova navdušijo z novostmi. Na drugi st­ra­ni je 2D-serija New Super Mario Bros, ki z eno nogo stoji v preteklosti in ima raje klasiko kot izvir­nost. Resda je posrečena in brezčasna, a celo najbolj zagrizeni fani zadnja leta tarnamo, da se je malce izpela. Ampak zdaj je tu Super Mario Maker, ki tvorbo od strani gledanih nivojev v klasični mariovski ma­niri prepusti igralcu. Nemara je prav to osveži­tev, ki jo dvodimenzionalnost potrebuje.

Načrtuj!
Priloženi urejevalniki stopenj so praviloma namenjeni ozkemu krogu navdušencev, saj gre za ustvarjalne programe s samosvojimi zakonitostmi in vmes­niki. Ponavadi terjajo ure učenja, tudi na konzolah. Tak je na primer playstationov LittleBigPlanet s sila kompleksnim editorjem. Mario Maker ubere drugač­no pot, ki znova pokaže, da je manj lahko več. Prav tak je, kakršne so vodovodarjeve od strani zrte ploš­čadarice: preprost, za vsakega, zgrajen na najtrdnej­ših temeljih, a z nemalo globine pod površjem. Ko ga prvikrat poženeš, se znajdeš na prvi stopnji izvirnega Maria, tistega iz leta 1985. Rutinsko poskak­ljaš v desno - nakar zletiš v prepad. Hja, levelu ma­njkajo elementi in učna lekcija ti ga pomaga dokon­ča­ti v roku nekaj minut. Brž ti postane jasno, da je dotikabilni gamepad wiija U perfekten za nalogo, in kot bi trenil, zapopadeš sistem polaganja zidakov, spravljanja bonusov v zaboje, nizanja cekinčkov ter razpostavljanja luškanih zverinic.

Mario Maker je intuitiven in lahko priučljiv editor za izdelovanje stopenj. Orodja, ki so na voljo, so maloštevilna, a je kombinacij med njimi ogromno.

Na razpolago so štirje scenariji: izvirni Bros in Super Mario 3 z NESa, Super Mario World s SNESa in modernejši New Super Mario Bros U. Podoba in zvok v njih sta primerna obdobju, orodja med stili pa so večinoma enaka, samo lik se obnaša drugače. Najstarejši pikslasti brkatež se ne zna odbijati od zidov, dočim tisti s SNESa obvlada vrtenje. Poznavanje niza pomaga, saj bo znalcu prec jasno, čemu rabijo različni gradniki. Ko na stopnjo povlečeš želvastega sovraga, imaš mnogo možnosti. Če ga potreseš, zamenja barvo, in če zelenemu pripneš krila, bo skakal, dočim bo rdeči frčal. Ko nanj potegneš gobico, bo postal velikanski. Nadalje ga lahko skriješ v blok ali v top, ki bo odtlej bljuval le še želvake. Kljub temu, da je sestavin v katalogu le šestdeset, je mož­nos­ti in kombinacij ogromno. Na seznamu so pasti, žage, trampolini, premikajoče se ploščadi, mesojede rože, Yoshi in vse poznane neprijateljske ‘ivalice, kot so koope in goombe.
Za raznolikost poskrbi šest področij, kamor se lahko hopsajoči Italijanček poda. Tu so znano travnato hribovje, jama, strašljiva vila, ladja v oblakih, podvodno kraljestvo in grad dežurnega zlikovca Bowserja. Tega lahko v stopnjo zadegaš na sto in en način in pripraviš pravi šefovski obračun. Nadalje se lahko zaslon premika samodejno ali sledi junaku. Tudi podnivoje se da postavljati s cevmi in durmi, tako da idej dolgo ne zmanjka.

Deli!
Bistvo dobrega nivoja leži v natančni postavitvi sestavnih delov. Pri tem si pomagaš z duhcem - ko brezšivno preklapljaš med testiranjem in grajenjem, je vselej vidna Mariova sled, tako da brez težav razvrščaš ploščadi. Načeloma ni pametno pretiravati s količino sestavin, saj se tako izgubi rdeča nit. Če­prav ima editor precej omejitev in ne pozna nikakršnih progamerskih potez v smislu določanja atributov, vzorcev premikanja ali spremenljivk, se da z nekaj domiselnosti ustvariti posrečene izzive. Oči­tam pa odsotnost tistih velikih kovancev ali zvez­dic, za doseganje katerih se moraš v teh igrah posebej truditi. To so vendarle tipični elementi Mariovih dogodivščin. Nemara jih dodajo v naslednji zaplati, kot so to storili z nadaljevalnimi točkami. Tudi povezovanje stopenj v svetove bi bilo fino, kajti zaenkrat je izdelek lahko le en samostojen in precej vodoraven poligon.

Kajpakda kreacija ni namenjena le avtorju, marveč si jih lastniki Mario Makerja lahko medsebojno delijo. A najprej moraš dokazati, da je stopnja rešljiva, šele nato jo lahko pošlješ na splet. Tam je veliko šodra, a vsake toliko najdeš zares domiselne nivoje, ki niso pretežki. Masa tekmuje, kdo bo napravil najbolj zaguljenega ali najbolj zapletnega avtomatskega - to so tisti, kjer le tiščiš tipko za šprint oziroma še tega ne. Medtem se na zaslonu dogaja čuda stvari na način Incredible Machine ali se predvaja ročno ustvarjena pesmica. Izdelkov, ki se približajo Nintendovim, je malo in brskanje po njih je zamudno. Srečoma so naknadno dodali uradne in tematske, kakršna je Tri Force Heroes, ki se navezuje na najnovejšo Zeldo s 3DSa. Prej je bilo prednaloženih stopenj le za vzorec, pa še tiste so rabile predvsem iskanju navdiha ter zbiranju vzorčnih postavitev.

Duhec je ključen za brzinsko ustvarjanje tekočih delov. Zdaj toliko bolj cenim perfektne nivoje, ki so jih oblikovalci nekoč ustvarjali brez takšnih pomagal.

Igraj!
Mario Maker žal ne vsebuje nikakršne še tako pičle kampanje oziroma zgodbe, tako da se mu ogni, če iščeš klasično ploščadarico in ti gradbeništvo niti malo ne diši. Toda kljub temu gre za zanimiv izdelek, kjer znaš celo bolj uživati v ustvarjanju kot igranju. Editor poštekaš v trenutku in ustvarjanje je v uži­tek. Nintendo bo za izdelek očitno skrbel še naprej, saj so s popravkom že dodali setavine, ki si jih je skupnost najbolj želela. Še velike kovance in mož­nost povezovanja stopenj naj zrihtajo, pa ne bo dos­ti razlogov za jadikovanje. Ostalo je tako ali tako od­visno od nas, makerjev.

Ko vodovodar postane zidar objavljeno: Joker 268
november 2015