Revija Joker - Spet na odru

ČLANKI
...
Dolgo je, odkar se je Aggressor hecno zviral pred televizijo s plas­tič­no kitaro v rokah. Z Guitar Herom Live se vrne na pota klikotavs­kega virtuoza in z aplavzom ga pozdravi večtisočglava množica.

Izza vrat na oder prihaja zamolklo skandiranje, ki je hkrati navdušujoče in strašljivo. Dvajset tisoč ljudi, ki že ves večer čakajo le na to, da se boš pojavil na odru in raztrgal plac. Pričakovanje šopa adrenalin po žilah. Živčno premetavam trzalico med prsti in v mislih ponavljam akorde novega komada. Prezrem spogledovanje grupijke in skušam poslušati napotke tehnika, ki mi še zadnjič govori, kako imam naštelane kitare, ter mi poda stratocasterko. "GREMO," se zadere frontman, "gremo ZAŽ­GAT!" Klapa se zbere v krogu in po marinskem "HU-AH!" ubere pot po stopnicah na oder. Varnostnik odpre duri in v zaodrje butneta trušč in vročina. Lepo se je vrniti.
Zakaj smo sploh odšli? Kako to, da so se kitarščine po vz­po­nu pred slabim desetletjem, ko so plastični instrumenti sodili v obvezen inventar študent­skih čumnat, nenadoma zvrnile z odra? V prvi vrsti zanje potrebuješ ravno dotične namenske igratorje v obliki plastičnih posnetkov inštrumentov - kitar, bobnov, klaviatur. Ti niso poceni, saj vsak košta na oko petdesetaka poleg ig­re. Ljudje so v časih recesije novce raje namenjali za preživetje. Strune pa so dokončno počile ob Activisionovem posiljenem množenju Guitar Herov, ki jih je nastalo več na leto. Zadnjega Heroja, Warriors of Rock, smo tako videli leta 2010. Isto velja za glavnega tekmeca, serijo Rock Band, ki jih prav tako ni manjkalo.
A to ni bil konec. Rock glasba je vžgana v našo zavest kot demonsko znamenje in posrečen recept, kar kitarščine so, se ni poslovil za vekomaj. Šlo je le za kratek stik v odrski napeljavi. Ekipa FreeStyleGames je v skrivnem hangarju številka 18 snovala vrnitev. Guitar Hero Live, sedmi del niza, tako stavi na prvoosebne posnetke koncertov in free to play nalinijski servis za komade, ki mu re­čejo GHTV. Oh, in vse je zabeljeno s frišnim kontrolerjem. Našobiš torej usta kot Mick Jagger, usločiš roke kot Keith Richards ter poženeš Paint It Black.

Muzika je ponazorjena s tokom znakcev, ki jih moraš pritiskati na plastičnem igralu. Solaže zahtevajo spretnost in po stoprocentno odšpilanem zaporedju se počutiš kot Carlos Santana.

Spet na odru objavljeno: Joker 268
november 2015