Revija Joker - Namazana prvobitna kolesja vojne

ČLANKI
stranka » članki » konzolec - tematski članki » Namazana prvobitna kolesja vojne
...
Nič manj kot devet let je minilo od izida prvih Gears of War, temačne in skrajno pravomoške streljanke izpod rok ustvarjalcev serije Unreal. Čeprav je bil špil jako primeren za ljudi, za katere so tradicionalni frst prsn šuterji™ preveč trzajoči, se je priljubil številnim predanim igralcem in postal zaščitni znak xboxa 360. Sneti zakurbla zarustani lancer in v roadie runu steče ugotavljat, kako je z eno- in večigralstvom v ozaljšanem Ultimate Editionu za xbox one.

Tujski planet Sera ne obstaja, vendar je otipljiv številnim ljubiteljem streljačin. Na njem se namreč odvija serija Gears of War, ki je leta 2006 prevzela štafeto ZF-tehnološke zajebanosti od Dooma in Unreal Tournamenta. Grčavoglasni soldat Marcus Fenix, ki je v družbi ostalih 'vesoljskih marincev' krvavo obračunaval z okrutnimi, zobatimi pošastki Locusti, je postal eden bolj prepoznavnih likov iz iger. Orožje lancer, se pravi mitraljez z motorno žago namesto bajoneta, s katerim si med brizganjem škrlata razpolovil zalotenega rokomavha, pa se v analih krepelc postavi ob bok BFGju in Half-Lifovemu gravity gunu. 
Nadalje so Gearsi popularizirali danes nadvse razširjeni pristop k streljanju, kjer se v tretji osebi skrivaš za objekti, kukaš izza njih, razpošiljaš svinec in se znova potuhneš. Prav tako si se mogel v njih s pritiskom na gumb seliti med zakloni, skakati čeznje in slepo streljati, če so capini preblizu. Docela originalno to ni bilo, saj je prijem že prej kot ključen element uporabil Namcov malo znani Kill Switch. A prav Gears so ga dvignili iz obskurnosti in sprožili kup posnemovalcev. Bolj ali manj enako se je moč udejstvovati v Grand Theft Autu IV in V, Unchartedih, Mass Effectih in številnih drugih naslovih.
Lep venček zaslug za formalno niti ne tako star špil. A po drugi strani čas v dimenziji videoiger teče hitro in kar je bilo še včeraj nadmočno in kul, zna nemudoma postati medlo in postano. Kako se torej na xboxu one obnese skoraj desetletje star naslov s konzole minule generacije? Je "NICE" ali "FUBAR"?

Čeprav so lastniki računalnikov šefa Brumaka že videli, bodo najbrž veseli podatka, da Gears Ultimate prav kmalu pridejo v Windows 10 in DirectX 12.

Zverinice iz Serije
Pogled v vzvratno ogledalo Gearsom koristi, saj šele s te razdalje dobro prepoznaš mogočnost stvaritve legendarne grupe Epic in proslavljenega oblikovalca Cliffa 'CliffyjaB' Bleszinskega. Po smernicah, ki jih je v veliki meri postavil Doom, so si zamislili naseljiv planet Sero s 26-urnim dnevom in več lunami, čigar nedrja so polna energijsko učinkovite imul­zije. Ljudje si jo točijo, dokler je ne začne zmanjkovati, nakar sledijo medsebojne vojne in invazija ihtavih bitij izpod površja, Locustov in kasneje Lambentov.
Na Seri srečamo arhitekturo, ki posnema stare zemeljske imperije, in tehnološko kovinskost naše dobe. Kamen in kovina sta bistvena elementa Gearsov, ki obilujejo s porušenimi mesti, betonskimi preprekami, orožji, ki izstreljujejo klasične krogle, in metalno zaščito. Že locustovski vojaki so odeti v oklepe, še bolje zaščiteni pa so človeški vojaki, 'COGi'. Kratica stoji za Coalition of Ordered Governments, vendar taista be­seda pomeni zobat kolešček, ki mu delno ustreza pojem 'gear'. Cogi oziroma gearsi so torej delci vojnega stroja, ki omogočajo njegovo delovanje, čeprav dostikrat ne vedo, čemu se bojujejo.

Taka prispodobnost se skriva pod dokaj udarno podobo. Ultimativna edicija sicer ne uporablja pogona Unreal Engine 4, temveč napredno inačico trojke, v kateri je tekel izvirnik. A z izboljšanimi teksturami, bist­ve­no lepšim osvetljevanjem in bolj kompleksnimi objekti, kar je vidno zlasti po obrazih, je videti zelo so­dobna. Tudi v primerjavi z lepšo izvedenko originala za PC, ki je izšla 2007. Šele zdaj, v 1080p pri stalnih 30 sličicah v sekundi, se v polnosti razkrije krasota številnih gradnikov, kot sta locustovski general Raam z zaščito iz krožečih netopirjev ter oklepljeni, do zob oboroženi t-rexovski Brumak. Pa zvokovno veličastje, zlasti mogočnost orkestralne glasbe in genialni kitars­ki rif, ki naznani, da si ugonobil vse sitnobe. Svojčas sem preigral tako inačici za XB360 kot PC, a Gearsi so me s predstavitvenega stališča leta pozneje sezuli z stilistično osredotočeno vizijo brutalnega vojskovanja.

Prijatelje ti lahko spravijo ob zdravje, da klecnejo in čakajo na tvoje posredovanje. Isto se more pripetiti tebi, a le na niž­­jih težavnostih. Na višjih si takoj gotof.

Ranjeni gležnji
Drži sicer, da tile Gearsi v tem trenutku in okolju niso nemudoma privlačni. Brez posebnega uvoda in uvajanja se začno sredi konflikta, nakar s površja Sere hitro poniknejo v temačne votline in rudniške hodnike. To bo preizkusilo potrpljenje vsakogar, ki stavi na hitro akcijo. Pusti prvi del se nekoliko vle­če, tudi po zaslugi duhamornega iskanja po kotih razmetanih dogtagov za odklep strani virtualnega stripa, in vsebuje za žanr nepričakovane elemente, kot sta skrivanje po sencah ter preživetveni horor. Dotični je najbolj očiten pri nemočnem izmikanju krvoločni zverini Berserkerju, ki jo po daljšem begu scvrejo šele sateliti z neba.
Dejansko je ves izvirni Gears of War zgodbeno le uvod v trilogijo, tako da na kraju šele opraskaš površje kon­flikta med ljudmi in Locusti ter si deležen hudega visca, ee, cliffhangerja. Za ostalo moraš preigrati dvojko, trojko in polnadaljevanje Judgment, ki jih v paketu tre­nutno ni. Zanje moraš počakati do novembra, ko boš kot kupec Ultimate Editiona brezplačno deležen dolpotega vseh teh iger za xbox one. Žal v nedotak­njeni emulatorski obliki, ne v grafično dodelani.

Če se spomniš začetka Dooma 3, ti bo tale prizor nemara deloval kot poklon Idjevi srhostreljanki. Dejansko se prvih Gearsov najbolj v seriji drži podoben občutek.

Takisto se izvirnim Gearsom pozna, da so bili prvi v vrsti in da so se Epic še lovili. Nekateri deli so neposrečeni, kot je oprezno plazenje čez razrahljane planke na tleh. Nadzorne točke znajo biti postavljene neelegantno in te silijo, da ponavljaš prevelike dele igre. Cover mehanika pa vsebuje napake, ki so jih kasneje v večji meri odpravili. Bojne arene, v ka­tere redno prihajaš iz hodnikov, so polne uniče­nih avtomobilov in betonskih ovir, za katerimi se skrivaš in polniš sov­raž­ni­ke s kroglami. Vendar se le-ti kljub gibljivosti, premeščanju in nagnjenosti k temu, da jurišajo, ko so ranjeni, ne znajo najbolje postavljati, predvsem pa ne sodelovati. Takisto jih je hecno opazovati, ko pri miru stoječ neumno skasirajo cel nabojnik tvojih svinčenih darilc. Res ne­ugodno, da v predelavi niso uredili takih zadev. In izgnali hroščev, saj naletiš na sovrage, ki se nepovratno zataknejo (enega sem v bajti našel izgubljenega za kavčem :)), ali bojnega tovariša, ki se ne zna prebiti iz sobe skozi odprta vrata.

Statični mitraljezi 'troike' so zelo močni, toda pri namerjanju neprestanega ognja ti ne pomaga muha, zato ni enostavno biti natančen. Locusti teh težav nimajo …

Kri je COGom v kratek čas
A čeravno sem bil vmes na nekaj mestih nejevoljen in izvirne ocene 90 ne bi ponovil, sem v Gearsih kot celoti užival. Votlinam in preživetveni grozi namreč sledi lep, dolg del na svetlem, ki poudarja običajen cover shooting z veliko variacijami, od dvignjenih pozicij do večjih prizorišč. Tam sovragi iz znanih jam v tleh (te lahko zamašiš z metom kultne staromodne granate na ketni) uletijo z več strani. Vmes se pot nekajkrat razdeli in izbereš lahko, po kateri boš šel, recimo zgoraj ali spodaj, kar nekoliko omili sicer popolno linearnost. Prav tako je ediciji za XBO dodana vsebina, ki jo je prej videla le inačica za PC, kjer bežiš pred Brumakom in potem z njim obraču­naš. Vsega skupaj nanese za kakih petnajst ur, kar je spodobna dolžina. Ob tem je Gears of War igra, ki podobno kot Halo dosti polaga na vpliv različnih težavnosti. Te pokrijejo širok spekter igralskih spretnosti, od easy za dosti šeprtljave do insane za tiste, ki jih zadovolji šele kup hitrih pogibeli pod točo hudo smrtonosnih krogel.

Igranja ne tvori le neugnano rešetanje, marveč se dostikrat ustaviš, s kolegi razdreš kako mastno in počakaš, da drugače skriti lebdeči robot Jack odpre vrata.

Te švigajo iz hammerheadov in ostalih krepelc raznolike locustovske horde, ki se razvidno loči tako po videzu kot nevarnosti, ki jo predstavlja. Ogrožajo te običajni čekanasti soldati, ki se obnašajo podobno kot COGi, ostrostrelci, mitraljezci izza statičnih naprav, bazukaši, lokostrelci, opičnjaki, ki tečejo do tvoje pozicije, letečniki na odurnih lovkarjih ... Dobro je poskrbljeno za vse vidike nasprotništva, zato je igranje kljub ne preveč zahtevni taktični plati razgibano, zabavno in napeto. Zlasti v drugi polovici in na višjih težavnostih, ko postane recimo branjenje položaja krčevito natezanje, ali bo prej zmanjkalo sovragov ali streliva. Pri tem so v redu soudeleženi do trije kameradi, ki znajo pošteno obraču­na­ti z nepridipravi, medtem ko njihova ranjenost terja pomoč in s tem izlet izza varnih sten. Škoda le, da so ti sotrpini včasih napoti in da so povelja, ki jim jih moreš izdajati, koristna toliko kot Karel Erjavec.

Tudi šefovje je spodobno in jezno, od dinozavrskega Brumaka prek titanske pajkovke do generala Raama na vlaku. Njihove boleče točke so resda očitne, a jih je nadvse zadovoljujoče filati z epskim arzenalom, od loka z eksplozivnimi puščicami prek rotirajoče bazuke do Kladiva zore za nebeško kavsanje največjih beštij. Toda občutek je najboljši v čisto navadnih obračunih, ko nekoga nafilaš s svincem, da kri prši vsevprek, oziroma ga pričakaš z napeto ketno na lancerju, ko preskoči oviro. Predstavljaj si husquarno, ki zareže v brezo, le da to drevo spazmično trza, kriči in razpade na več krač. Mmm, okusno.

Podzemska žuželčnjad je prevelika in premočna, da bi se je lotil s konvencionalno oborožitvijo. Zato vanjo nameriš Hammer of Dawn, curek ognja iz orbite.

Best sausage party ever
Verjetno je Gears of War devet let pozneje še zmerom tako učinkovit tudi zaradi manka iger, ki na prvo mesto postavljajo testosteron in mišičnjaštvo. A to nikakor ni edini razlog. Streljanje iz zaklona kljub manjšim težavam deluje sveže, zaloga modusov je konkretna, saj je poleg zabavnega sodelovalnega opravljanja kampanje za dva na eni konzoli ali po spletu na razpolago pošteno večigralstvo (glej okvir), občutek pa ostaja samosvoj. Na eni strani grozote vojne, krvavo razpadanje teles, srh v mraku in vsesplošno uničenje - na drugi pa mrki cinizem vojakov z različnimi osebnostmi, od hladnokrvnega Fenixa prek bivšega igralca ameriške­ga nogometa Cola do uporniškega svetlolasca Bairda. Junaki se nenehno zbadajo v stilu "What's up, ladies?" in prijavljajo sarkazme v slogu "Blood, guts ... just another day on the job" in "That was great ... I think I got some in my eye", ko Marcus z lancerjem razmesari Locusta. Moška zafrkancija, pač, kajti baba je v igri samo ena in da mir, ker je v oporišču daleč stran. Kar je še bolje, kot če jo imenuješ Quiet in ji daš velike joške. Mogoče si samo za tak luksuz pripravljen plačati malce visokih 40 evrov :).

Namazana prvobitna kolesja vojne objavljeno: Joker 267
oktober 2015