Revija Joker - Odgovarjalnik: anime in manga

ČLANKI
stranka » članki » japanka » Odgovarjalnik: anime in manga
Odgovarjalnik: anime in manga
...
Sneti pove kaj je mongo, manga in anime - papajane.

Saj je čisto preprosto: rad bi vedel več o animeju in mangi. Pa upoštevaj, da o tem nimam blage. Bo šlo?
Veš, da. A najprej naj te popravim: več bi rad vedel o animejIH in mangAH. Anime krajše namreč pomeni japonsko risanko, ne sloga animacije (tej pravilno rečemo 'japonska animacija' oziroma 'japanimacija', 'japanimation'), medtem ko manga pomeni japonski strip. Japonske risanke so torej animeji in japonski stripi mange.


Dobro, v redu, lakturska bwana si. Lahko zdaj nehaš z nakladanjem in preideš na bistvo?
Se mezeče opravičujem in ti mazilim ušesni školjki. Kaj bi rad najprej vedel?


Recimo to, od kje in kdaj te preklicane zadeve, tako drugačne od zahodnih, sploh izvirajo.
Najbrž ti ne bom raztrgal možganov, če bom dejal, da so najprej obstajale mange in nato animeji (dasiravno so pri nas prve skoraj neznane). Izraz manga, japonski strip, je nastal iz dveh besed, 'manzen', ki pomeni nenačrtovan dogodek, in 'ga', ki pomeni sliko. Mange so danes na Japonskem industrija, saj poševnoooki v risano obliko pisanih ali črno-belih zvežčičev predelujejo čisto vse mogoče štorije, celo take, ki bi na Zahodu obvezno užile obliko bukve s trdo vezavo. Na leto prodajo več kot milijardo in pol izvodov različnih mang. V deželi z nekaj več kot sto milijonov prebivalcev! Toda največji hec pri tem je, da si jih v bistvu sploh niso izmislili Japonci.


Kdo pa? Prusi?
Brez zajedljivosti, prosim. Mange sta domislila Anglež Charles Wirgman in Francoz George Bigot. Na Japonskem sta živela med leti 1850 do 1927 in v Jokohami izdajala časopise s stripi. Lastila sta si poseben slog risanja, napreden tako po perspektivi kot po senčenju pa vsebini, ki se je bavila v glavnem s kritiko oblasti. Treba je reči, da sta tipa imela jajca, saj je Japonska prav tedaj prehajala skozi obdobje obnovitve in prelevitve, in ni bilo rečeno, da bi se k njima lepega dne ne oglasil kak živčen samuraj na čaj, klepet pa počasno rezanje udov.


A se je?
Bojda ne. No, skratka, ker so imeli Japonci od nekdaj radi privlačne pripovedi v
vseh mogočih oblikah, so dotični način združevanja slike in besede urno posvojili. Pravo eksplozijo so mange doživele po drugi svetovni vojni, ko so deželo preplavili uvoženi ameriški stripi. Domači risarji se navalu niso dali: med njimi se je najbolje znašel Osamu Tecuka, ki je pri dvajsetih letih ustvaril dvestostranski strip 'Šintakaradžima', 'Novi otok zakladov'. Strip je postal blazna uspešnica, izdajatelji v Tokiju so se ovedli, kakšen trg so bili prezrli, in ostalo je zgodovina.


Kakšna zgodovina? Tako lahko je pač ne boš odnesel.
Saj sem ti povedal: mange danes na Japonskem izhajajo v ogromnih nakladah. Bere jih staro in mlado, doma, v službi, na podzemni in med bero riža. V grobem so treh vrst: šonen, šoudžo in hentai. Sorta šonen je namenjena fantom, vsebuje nemalo nasilja, tepežkanja in klanja, ogromnih robotov, coprnikov, pošasti in podobnih reči. Čeravno je tovrstno dogajanje navadno ovito v (vsaj v primerjavi z zahodnimi stripi) poglobljeno oziroma vsaj mistično zgodbo, mečejo prav mange šonen slabo luč na vso tovrstno produkcijo, saj mnogi menijo, da so japonski stripi polni zgolj in samo necenzuriranega nasilja. Taki očitno niso še nikdar uzrli mang šoudžo, kar ni nič čudnega, saj levji delež uvoza mang na Zahod prestavljajo mange šonen. Mange šoudžo so po drugi strani nekako namenjene puncam in ženskam. Gre za risane zgodbe, ki se ukvarjajo z ljubeznijo, modo, vključevanjem v družbo, najstniškimi spletkami, družinskimi težavami. Res je, da zna biti vse skupaj ovito v slog mang šonen, a nežnejšega tona ni moč prezreti. Tako mange šonen kot šoudžo se delijo še naprej, recimo na otroške, kamor sodijo priljubljeni pokemončki, na take, namenjene istospolni ljubezni (gej-džo :-)). Obstaja pa tudi kup mang, ki so namenjene predvsem odraslim. Pravijo jim hentai.


Nage babe, a? Slin, slin!
Ja, nage babe. In deci. In zeleni monstrumi desetmetrskih lovk. Ki omenjenim babam, pa tudi decom, stikajo po vseh mogočih telesnih odprtinah.


Bljaaaak! Perverzneži!
Morda, vendar gre bolj za razliko v dojemanju spolnosti, tako fizične kot psihološke. Vedeti moraš, da je Japonska, kar se tega tiče, zanimiva mešanica
budizma, lokalne religije šinto in krščanstva. Njim se zato recimo ne zdi nič groznega, da v stripu (ali risanki) gledajo, kako dijakinjo popade neznano, cedeče se bitje in jo lovkasto zlorabi, ali pa uleti dvoudi kentaver ter... No, saj ti je jasno. Tu gre za prenos strahu pred demoni ali žensko kot popolnim bitjem (japonski moški imajo s tem kar precej težav, predvsem zadnje čase) v konkretno obliko in cenzorji ob omenjenih prizorih niti trznejo ne, publika pa to itak sprejema kot nekaj normalnega. Zato pa se gladina takoj razburka, ako kje narišejo telesno dlačevje. To je namreč bolj ali manj tabu in se praktično nikdar ne prebije v tisite izdelke, ki so namenjeni širšemu trgu. (Ne bom rekel, da nisem v japonskem stripu ali risanki nikdar videl megadlake, ampak to so bili bolj, khm, specializirani izvodi.)


Hecno.
Ti naznanim nekaj še bolj hecnega? Vsebina sama. Za branje mang moraš možgane preklopiti na čisto samosvojo vrsto humorja, podajanja zgodbe in smisla povedanega. Toda ko si enkrat 'umerjen'... Aha, in ne glej hecno, če boš kdaj vzel v roke kako pravo japonsko, dasiravno prevedeno mango in ti ne bo po prvih straneh čisto nič jasno. Japonci namreč berejo od zadaj naprej.


Ma ne, to vse smrdi. Ni mi všeč slog risanja. Tiste velike oči me plašijo. Jojmene.
Hja, na slog risanja se je pač treba navaditi. Saj ne, da bi bile vse mange polne ogromnih oči, vijoličnih las, dekliških nog do vratu in mišičastih junakov, ampak to je zaščitni znak tega stila in tako pač je. Veleučev se pa nič ne boj. Japonci namreč verjamejo, da so oči ogledalo duše in nič čudnega ni, da jim pri risanju namenjajo toliko pozornosti.


Okej, želim preizkusiti nekaj novega! Mi znaš svetovati kako dobro mango? In, predvsem to, kje jo dobim?!
Mang je malo morje, sam pa bi ti za začetek svetoval predvsem Akiro in Fist of
the North Star, da okusiš njih zares nenavadni svet. Z japonskimi stripi se v tujini bavi kup specializiranih trgovin, ki jih najlaže najdeš tako, da greš na Altavisto ali Yahoo in v iskalno okence vpišeš 'manga shop'. Pri nas pa začenja zanje skrbeti podjetje IRTS iz Kopra, ki domuje na spletnih straneh www.irts.si, njihov telefon je 05/631-1234. Ako te zanima nakup kakega stripa oziroma bi rad izvedel, kakšno robo imajo, se jim vsekakor obesi na vrat.

Dobro, to so bile mange. Zdaj pa animeji. Kwa to?
Naj ti črkujem: č-e s-o m-a-n-g-e j-a-p-o-n-s-k-i s-t-r-i-p-i, s-o a-n-i-m-e-j-i j-a-p-o-n-s-k-e r-i-s-a-n-k-e. Ampak zdaj sem pa že malo utrujen. Stran pejd.


Daj no, saj veš, da hočeš. Cel kup jih imaš doma in kar naprej jih buljiš. Dete.

Argh! Ti si najbrž eden tistih, ki nepreklicno menijo, da so risanke za otroke?


Kakopak. In stripi tudi. Ampak ker sem jazst ena velika blont beba in itak tvoj alter ego, je zaključek jasen.

Motiš se. Tako mange in animeji so namenjeni TUDI otročadi, vendar jih ne rišejo ZGOLJ zanje. Kot sem rekel: mange bere staro in mlado. Isto velja za gledanje animejev.


Čemu zaboga pa naj bi se odrasel človek posvečal enim hecnim risankam?!
Ne bodi omejenček. Kot da še nihče nad desetimi leti ni videl Levjega kralja in ob njem potočil kake solzice? Zdaj si pak zamisli korak dlje od Disneyja. Korak, ki te popelje v svet povsem odraslih tem, le da so dotične predstavljene skozi risbo. Tudi to so animeji.


Potemtakem so animeji namenjeni tako odraslim kot otrokom?

Bravo, dojel si. Tako kot mange lahko tudi animeje razdelimo v razrede, kot so šoudžo, šonen in hentai, sploh pa so animeji po tematiki večinoma blazno podobni mangam. Še več, ogromnokrat na njih kar temeljijo: pošteno število priljubljenih animejev je narejenih po istoimenskih japstripih, od Ghost in the Shell prek Sailor Moon do Neon Genesis Evangelion. In še nekaj: včasih se zgodi, da je odnos med mangami in animeji približno enak kot med knjigami in filmi, narejenimi po njih. Japonci ta prenos sicer obvladajo bolje kot Hollywood, ki literarne temelje za svoje umotvore zelo rad iznakazi do nerazpoznavnosti (ključna beseda: spoštovanje), a vendarle se zgodi, da je anime neprimerno slabši od mange (recimo Akira). No, kakorkoli že, animeji so v Deželi vzhajajočega sonca, tako kot mange, splošno sprejeta oblika zabave in izražanja ter jih vrtijo tako po televiziji kot v kinematografih. Anime Mononoke Hime je na Japonskem po gledanosti recimo sesul preslavni Titanik. Klubu Leonardovih sovražnikov je bilo to gotovo povšeči.


Ako prav razumevši, animeji uživajo krajšo tradicijo kot mange. In tudi risarski slog v animejih je pobran od tam. Torej so samo bednebedne kopije mang. Buu. Dej sak.
Sploh ne, le za drugačen način podajanja zgodbe gre, čeprav je izvir isti. Animeji poznajo lastna orodja za prikaz sporočila in so veliko bolj kot mange zaslužni za širjenje japanimacije na Zahod. Je pa zanimivo, da so tudi rojstvu
animejev botrovali tujci, tokrat Američani. Za krst animejev lahko štejemo risanko Tetsuvan Atomu (Astro Boy, kot so jo poznali čez Lužo), ki jo je leta 1963 ustvaril prej omenjeni risar mang Osamu Tecuka. Tetsuvan Atomu so denarno podprli Američani in ga nato predvajali na svojih TV postajah, kjer je takoj vzbudil pozornost. Sledil je prvi val animejev v obliki risank, kot so bile The Eighth Man, Marine Boy in Gigantor, ki so našle pot na ameriške TV zaslone koncem šestdesetih in začetkom sedemdesetih. Animeji so nato v osemdesetih dobesedno vzcveteli in hkrati posredno vplivali na razvoj klasične šole zahodnjaške animacije, ki jo uteleša Disney. Očitna elementa vpliva sta recimo predimenzioniranje in idealiziranje določenih delov telesa, na moč značilno za animeje in vse bolj tudi za Disneyjeve risanke. Kar poglej si recimo Pocahontas, Herkula, 'veliko nogo' Tarzana...


Kaaaaj?! Disney kopira animeje???
No, ne ravno kopira, ampak vpliv je očiten. Je pa po drugi strani res, da marsikdaj sploh ne vemo, kako ti zgledi vlečejo. Disneyjev najuspešnejši izdelek, Levji kralj, je recimo delno narejen po predlogi legendarnega Osame Tecuke, imenovani Jungle Tatei (poangleženo Kimba, the White Lion). Glej si ga no: levček Kimba, levček Simba...


Skrušen sem.
Dovoli, da te brcnem, ko si na tleh. Se spomniš Matrice? Onega streljanja v preddverju stolpnice, kjer imajo agenti ujetega Morfeja? Prizor je dobesedno skopiran iz animeja Ghost in the Shell. Resno. Poglej si sličici. In ne le to: producent Joel Silver je prostodušno priznal, da se je več kot le bežno zgledoval po japonskih risankah. Animacija, ki vpliva na 'zaresne' filme? Kul! In če k temu dodam še vsebino mnogih animejev, ki konkurira najboljšim (in najbolj odtrganim) literarnim delom? Adijo, otročavost!


To pa to! Naj me koklja brcne, zopet si me prepričal. Kje dobim kak pameten anime?

Donedavna sta bila edina načina za dokop do animejev na videokasetah in DVDjih izlet po spletu s kreditno (priporočeni strani sta www.amazon.com, www. express.com) oziroma pot v tujino. V Italiji ima recimo odlično distribucijo animejev podjetje Dynamic, ki redno izdaja nove risanke, težava za veliko večino Slovencev je le, da so vse sinhronizirane v italijanščino. A na srečo se časi spreminjajo. Kup animejev je danes dostopen tudi v Kokoški, le en pogoj morate izpolnjevati: pogon oziroma sobno predvajalo DVD, zakaj animejev na kasetah je pri nas še vedno bore malo. Za razpečevanje animejev na DVDjih se trudi predvsem podjetje Jae (01 / 589 62 00), kjer jih imajo kar lepo bero. Istotako je mogoče animeje dobiti v trgovinah Big Bang, zlasti v ljubljanskem Big Bangu Mega v BTCju. Najbolj vrhunski naslovi? Na kratko ti morem vsekakor priporočiti naslednje: Ghost in the Shell, Record of Lodoss War, Perfect Blue, Ninja Scroll, Iria, Grave of the Fireflies, Wings of Hommemaise, Lain, Escaflowne, Samurai X, Macross Plus, Castle of Cagliostro, Wrath of the Ninja in Princess Mononoke. Za obsežnejši opis pak odpri Joker 79 in si preberi tedanji DVD Kotič, v katerem se podrobneje bavim prav z najboljšimi animeji na DVDju in kasetah VHS. Oziroma teži prodajalcu.


Super, hvala!
Ni za kaj. In veseli se nove rubrike, v kateri bomo opisovali animeje.

Odgovarjalnik: anime in manga objavljeno: Joker 92
2001