Revija Joker - Doggy Poo

ČLANKI
stranka » članki » japanka » Doggy Poo
Doggy Poo
...
lilDragon

V okviru letošnje Animateke: Hanging Around 2005 si bomo lahko v kinu Dvor na velikem platnu ogledali korejsko vizualno poslastico, ZF-dramo Wonderful Days, ki smo jo že obravnavali v Korejki v Jokerju 126. Zgodba, ki spominja na Langov Metropolis, prikazuje zadnjo človeško trdnjavo na uničeni Zemlji. Mesto, v katerem živijo le priviligiranci, energijo črpa iz onesnaženja, v katerem se utapljajo delavci. Dva naroda, dve rasi: oboji imajo ločena življenja, čeprav so prvi docela odvisni od drugih. Za šekspirjanski zaplet poskrbita Suha in Jay, prijatelja iz otroštva, ki se nepričakovano srečata ravno v času, ko mestu bijejo zadnji dnevi. Toda če lahko zgodbi očitamo veliko klišejskost, je film vizualno izjemen, saj v treh plasteh posneti prizori vključujejo računalniško modelirana ozadja, fotografirane makete objektov in risane like za bolj 3D občutek.

Izjemno srčkan pasji kakec na sončni strani Alp gotovo ne bi nikoli uspel v filmskem svetu, medtem ko so ga korejski animatorji izstrelili med zvezde.

No, istega leta kot Wonderful Days, a s povsem drugačnim pristopom, je nastal Doggy Poo, prisrčna lirična pripoved o, ja, pasjem drekcu. Nič ni hujšega, kot da se nenadoma znajdeš na svetu, popolnoma sam in zbegan, nakar te začno vsi zmerjati, da si za en drek. Mala stvarca zato veliko prejoče - in se dosti nauči, saj mimo njega prinese ptice, gnoj, listje in cvetlico. Enourna pripoved z igralci iz plastelina se ukvarja z vprašanjem, ki nas pograbi vse: kaj je smisel našega obstoja. Najti ga uspe celo nepomemben pasji drekec, ki se o svetu uči od kupčka gnoja, ki pade z voza, lista, ki ga pripiha jesenski veter, in mame kokoške s piščeti. Toplino, ki jo oddaja čarobna zgodba, posredujejo ročno izdelani, mehki liki, luštna okolica in nežna glasba.

Doggy Poo objavljeno: Joker 149
december 2005