Revija Joker - Nintendo 3DS - stereoskopska školjka mešanih občutij

ČLANKI
stranka » članki » drkamož - tematski članki » Nintendo 3DS - stereoskopska školjka mešanih občutij
...
"“Ti,"” sem Sneti rekel Jurecu na dan splovitve Nintendove nove konzole, “"a boš kupil 3DS?”" “"Ma ne,"” je rekel in nenavdušenost je grdo pogledala celo skozi tisti pojoči koroški naglas. "“Nič pametnega ni od iger."” Drži. A do te nezaslišanosti se še vrnemo. Gremo od začetka.

Tipičnemu Slovencu s PCjem, se pravi večinskemu bralstvu Jokerja, se zdi, da je nintendo 3DS pač še ena ročna drkalica. Je in ni. Tako kot kinect in move nista gola mahalna kontrolerja, temveč štafetni palici za plenilski tek po trgu neobveznih iger, je 3DS zelena luč za direkten spopad na handheld fronti med Nintendom in Applom. Tam, kjer se ne borijo le igre, marveč njihovo dojemanje. Nintendo jih ima za polnocenovne izdelke, ki se jim je treba posvetiti in jih povečini nositi okrog na modulih. Apple pa jih obravnava kot koščke vsakdanje zabave, enostavne, poceni ali zastonj, daljinsko kupljive v digitalni obliki, po uporabi ekološko zavrgljive. Kdo bo prevladal? Upam, da Nintendo - mislim, da Apple.
Še zaradi nečesa 3DS ni običajen. Zaradi gornjega ekrančka, alo. Medtem ko je spodnji na poklopljivi napravi dotikabilen, je tisti nad njim stereoskopski. Tehnologiji rečejo avtostereoskopska paralaksna pregrada, kmečko rečeno pa gre za mrežico, ki filtrira piksle, položeno čez običajen dvorazsežen zaslon,. Nekatere spušča v eno oko, določene v drugega. Posledica je občutek globine, za katerega ne potrebuješ namenskih očal kot pri 3D-televizorjih in katerega jakost je moč nastavljati. Tudi izključiti, če ti ne paše.
Vtis je spočetka malo čuden in kar nekaj ljudi, ki jih poznam, vštevši mene, so potrebovali vsaj nekaj ur, da so se navadili. Pri tem so kar dosti bezali drsnik za moč stereoskopskega efekta in jadikovali pri premikanju oči s 3D- na 2D-zaslon. Sumim, da se kdo z učinkom ne bo mogel sprijazniti. A meni je čez nekaj časa postal samoumeven, medtem ko je ob prvem ogledu navdušil domala vse naključne gledalce. Tako v igrah kot v kratkem filmčku s prizori iz narave, ki ga dobiš, če po spletu nadgradiš firmware.
Negativen izkupiček avtostereoskopije je, da moraš v 3DSov gornji ekrančič gledati pod določenim kotom. Kakor hitro napravo po vodoravni osi količkaj nagneš ali preveč premakneš glavo, učinek izgine in zastrmiš se v čudno zamaknjeno podobo. Toleranca ni prav velika, zlasti po horizontali, in držanje ume biti zoprno ter utrudljivo, saj določene naslove igraš več ur hkrati. Hkrati je to cokla za opazovalce, ki vidijo 3D-zdriz.

Nintendo 3DS - stereoskopska školjka mešanih občutij objavljeno: Joker 213
april 2011